Lenka Puh: »Ne iščemo človeka za delo, ampak delo za človeka«

Pred več kot tremi desetletji, še v času jugoslovanske tranzicije, je nastalo podjetje Jazon, ki je sprva oskrbovalo pisarne. A že od začetka je bilo drugačno. Vodila ga je
ideja, da podjetništvo ni le način zaslužka, temveč orodje za družbene spremembe. »Kot tabornica in nekdo, ki je bil vzgojen v duhu skupnosti, sem podjetništvo razumela kot prostor, kjer lahko za vsakega najdeš delo,« pove ustanoviteljica podjetja in pozneje razvojne zadruge Allium (prej Etri), Lenka Puh.

Z leti se je podjetje preoblikovalo v invalidsko podjetje, kamor so prihajali ljudje s težjimi invalidnostmi, ki so potrebovali prilagojeno delovno okolje. To je privedlo do
ustanovitve Zavoda Jazon, ki že več kot desetletje zaposluje ranljive skupine ter jim omogoča t. i. karierno rehabilitacijo – proces, ki posamezniku ne vrača le dela, temveč tudi dostojanstvo in pripadnost. »Vsak, ki je dlje časa brezposeln, potrebuje podporo, da se vrne nazaj na trg dela. To ni miloščina, to je pravica in odgovornost družbe,« poudarja sogovornica.

Zadruga, ki povezuje delo, znanje in skupnost

Zadruga Allium je bila ustanovljena kot razvoja zadruga in socialno podjetje, v kateri se prepletajo trajnost, zaposlovanje in družbene inovacije. »Včasih je veljalo, da osebe z oviranostmi lahko delajo samo preprosta dela, lepijo etikete ali pometajo. Mi pa verjamemo, da prav tam, kjer so ranljive skupine, lahko dvigujemo kakovost storitev in ustvarjamo priložnosti, ki koristijo vsem,« pojasnjuje Puhova. Verjame, da se uspešno okolje ne gradi z iskanjem »popolnih delavcev«, temveč z razumevanjem človeka. »Ne iščemo človeka za delo, ampak delo za človeka. S tem vračamo dostojanstvo in ustvarjamo prostor, kjer vsak lahko najde svoje mesto.« Zaradi dolgoletnega vztrajanja in razvoja inovativnih pristopov danes zaposlujejo že več kot 60 ljudi, od tega kar 70 % oseb z različnimi oviranostmi.

Delo, ki vrača dostojanstvo

Eden izmed uspešnih projektov je program Dober obrok pri roki, ki povezuje zdravo prehrano, krožno gospodarstvo in zaposlovanje ranljivih skupin. V sklopu projekta v
sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Kmetijskim inštitutom Slovenije in podjetjem Lidl Slovenija delujejo v mini tovarni na Rodici pri Domžalah. Tam zaposlujejo osebe z
oviranostjo, ki sortirajo, pakirajo in pripravljajo potencialno presežno hrano v kakovostne obroke. »Preveč hrane še vedno konča v smeteh,« pove Puhova. »Mi to spreminjamo – ustvarjamo nove izdelke, obroke in priložnosti. Tako zmanjšujemo višek hrane in hkrati ustvarjamo delovna mesta.«

Primer dobre prakse je tudi Zavod Pod strehco na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer vsak dan razdelijo do 70 brezplačnih obrokov. Gre za humanitarno, a hkrati podjetniško
zgodbo, saj obroke delno financirajo s prodajo Dobrih obrokov podjetjem. Poleg dela na področju prehrane se denimo ukvarjajo tudi z digitalizacijo arhivov, vnosom podatkov in sanacijo fizičnih dokumentov, kar ranljivim skupinam omogoča stabilno in natančno delo v varnem okolju. Med partnerji so tudi mednarodne korporacije, ki so prepoznale njihovo kakovost in zanesljivost.

Lenka Puh velik potencial vidi v skupnostnih storitvah, denimo v domovih za starejše, kjer bi se lahko vključile ranljive osebe iz lokalne skupnosti; pri družabnih igrah, pomoči pri hranjenju ali vrtnarjenju. »S tem bi dvignili kakovost življenja oskrbovancev in hkrati vključevali tiste, ki potrebujejo priložnost,« dodaja.

Karierna rehabilitacija je razvojni proces

»Uporabljamo lasten pristop, ki ga imenujemo karierna rehabilitacija. Ta povezuje zaposlitveno in poklicno rehabilitacijo ter je namenjena vsem skupinam; od profesorjev in politikov do najtežjih invalidov. To ni 'socialna' storitev, ampak celosten razvojni proces,« pojasnjuje Puhova. Ključno pri tem je, da se delovno mesto prilagodi človeku. »Če ne bi bila ekipa tako pestra, bi to pomenilo getoizacijo. Mi imamo različne profile ljudi in s tem ustvarjamo okolje, kjer se lahko delo prilagodi človeku, ki je v tistem trenutku v skupini. To je bistvo,« dodaja.

Največji izziv pri zaposlovanju oseb z oviranostmi ali dolgotrajno brezposelnostjo je po njenih besedah odgovornost in podpora: »Vsak, ki pride v službo, mora razumeti,
kaj pomeni zaposlitev; da prideš pravočasno, da spoštuješ sodelavce, da si del ekipe. A če nimaš prave podpore, tega ne moreš doseči.« Zato v zavodu in zadrugi veliko vlagajo v usposabljanje mentorjev in delovnih vodij, ki znajo prepoznati potencial posameznika in delo prilagoditi njegovim zmožnostim.

Podjetja, ki zaposlujejo ranljive, zmanjšujejo stroške državi

Lenka Puh opozarja, da v Sloveniji še vedno premalo cenimo podjetništvo kot družbeno odgovorno dejavnost. »Država pogosto gleda na podjetja, ki zaposlujejo ranljive, kot da delajo iz lastne koristi. V resnici pa s tem zmanjšujemo stroške državi – manj brezposelnosti, manj zdravstvenih težav, manj kriminala,« pojasnjuje. Izpostavlja tudi potrebo po učnih integracijskih podjetjih, kjer bi se brezposelni lahko praktično usposabljali v realnem gospodarstvu: »Če bi dve leti delali v podjetju in se tam naučili veščin, bi jih to podjetje potem lahko zaposlilo. Trenutni sistem tega ne omogoča.«

Skupnostna ekonomija kot dolgoročna strategija

Sogovornica je spomnila tudi na staro grško definicijo ekonomije; upravljanje sredstev in ljudi za kakovost preskrbe. »To je prava ekonomija; hišna pravila, skupnost, odgovornost. Ko kapital beži iz skupnosti, to ni več ekonomija, ampak plenjenje,«pravi. V zadrugi razvijajo tudi lastni sklad Trust, ki omogoča vlaganje v razvoj delovnih mest za ranljive skupine z zasebnim in mednarodnim kapitalom. »Tudi banke že razumejo, da je tveganje pri takih podjetjih manjše, ker za njimi stoji skupnost oziroma država,« dodaja.

Poudarja, da je vključujoča skupnost največji kapital družbe: »Največja vrednost ni dobiček, ampak manj revščine v skupnosti. Kakovost življenja se meri po tem, koliko
ljudi ima priložnost sodelovati. Če bomo znali delovati kot skupnost, bomo imeli manjše davke, več dostojanstva in bolj kakovostno življenje.« Zadruga Allium je tako primer dobre prakse, kako je mogoče združiti podjetništvo, družbeno odgovornost in skupnostno skrb v enotno vizijo; ekonomijo po meri človeka. »Ekonomija mora graditi skupnost, ne razdeljevati. To je edini način, da bomo kot družba preživeli,« sklene Lenka Puh.