Septembrski novičnik Tehniškega muzeja Slovenije

Septembrski novičnik Tehniškega muzeja Slovenije

V Tehniškem muzeju Slovenije bo jesen nadvse pestra in zanimiva.

IZPOSTAVLJAMO

Prihaja nova razstava O svetlobi

Po zelo odmevni razstavi Skoraj vse o zvoku, ki so jo v TMS pripravili leta 2016, so se tokrat lotili raziskovanja svetlobe. Nastala je razstava O svetlobi, ki prinaša uvid v najpomembnejše lastnosti svetlobe, njeno zaznavanje in številne načine njene uporabe, na ogled pa bo od 5. oktobra 2022 do konca meseca decembra 2023.
Razstava prinaša razburljivo, napeto in preobratov polno zgodbo o tem, kako so ljudje svetlobo spoznavali in ustvarjali skozi zgodovino, v njej pa nastopajo številni znani raziskovalci in misleci. Prikazuje naprave iz muzejskih zbirk, ki so tako ali drugače povezane s svetlobo, poseben poudarek pa bo na predstavitvi nekaterih slovenskih podjetij, ki so nekoč in danes delovala na področju optike ter svetil. Razstavo bo spremljalo večje število interaktivnih eksperimentov v dvorani in na prostem, ob katerih bo mogoče spoznati najosnovnejše lastnosti svetlobe.

NE ZAMUDITE

Noč ima svojo moč: raziskovalci se predstavijo

Zadnja noč v tem mesecu v petek, 30. septembra, bo posvečena raziskovalcem, ki bodo v okviru projekta Noč ima svojo moč – Evropska noč raziskovalcev na poljuden, zanimiv in privlačen način predstavljali svoje delo. Organizator, konzorcij šestih partnerjev (Ustanova Hiša eksperimentov, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani) ob tej priložnosti pripravlja vrsto aktivnosti v številnih mestih po vsej Sloveniji.

Dogodki so namenjeni mladim in starim navdušencem nad znanostjo, med drugim pripravljajo raziskovalne dneve v osnovnih in srednjih šolah, poljudna predavanja in delavnice v knjižnicah, domovih za starejše in muzejih, svoja vrata pa bodo v tej noči odprle tudi raziskovalne in kulturne ustanove.

ZA OTROKE IN MLADINO

Dnevi strojništva in preizkušanje novih naprav
Zadnji teden v mesecu septembru v TMS že tradicionalno posvetijo promociji strojništva, namenjeni v prvi vrsti učencem in dijakom, pa tudi drugim posameznikom, ki jih privlači inženirsko ustvarjanje ali razmišljajo o študiju strojništva. Med 27. in 30. septembrom bodo sodelavci in študentje Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani s pomočjo demonstracij predstavljali številne projekte, ki so nastali kot plod dela študentov in raziskovalcev fakultete.
Obiskovalci bodo lahko preizkusili graviranje obseka na CNC-stroju, vlakenske laserje, pametno solarno rožico, infrardečo termografijo, hranilnik toplote in solarni panel, študentski dvosedežnik (Student Roadster), tribologijo, mazanje in nanotehnologijo, 3D-tiskanje in Stewardovo simulacijsko ploščad.
Na dan odprtja Dnevov strojništva 2022, v torek, 27. septembra, sta se ob 12. uri v prostorih TMS sestala dekan Fakultete za strojništvo prof. dr. Mihael Sekavčnik in direktorica TMS dr. Barbara Juršič.

Na dnevih strojništva obiskovalci na podlagi konkretnih projektov dobijo vpogled v privlačen svet inženirskega ustvarjanja, spoznavajo pa tudi možnosti in priložnosti za delovanje na področju strojništva, ki zagotovo sodi med poklice prihodnosti. Več o Dnevih strojništva na povezavi>>>.

ZGODBE IZ TMS

Zloščeni Titov mercedes
Poleti so v TMS opravili nekaj obnovitvenih in vzdrževalnih del, med drugim sanacijo dvorane, v kateri hranijo prestižno zbirko protokolarnih vozil, to je 15 avtomobilov, ki jih je jugoslovanski predsednik Tito dobil v dar od svetovnih voditeljev in različnih institucij. V tem času je bila dvorana zaprta, vendar obiskovalci za ogled niso bili prikrajšani, saj je Titova zbirka na ogled tudi virtualno.

Foto: arhiv TMS

Hkrati so v restavratorsko-konservatorski delavnici vzeli pod drobnogled eno od vozil iz zbirke, mercedes 540 K, ki je na ceste zapeljalo davnega leta 1939. Prestižni model sodi v serijo posebej predelanih oklepnih limuzin, ki so bile narejene po Hitlerjevem naročilu. Povod za naročilo je bil atentat na enega od nemških oficirjev, zaradi česar je Hitler hotel poskrbeti za njihovo varnost. V seriji je bilo osemnajst oklepnih limuzin, danes so ohranjene le tri, eno od teh pa hrani prav TMS. Omenjeno vozilo je uporabljal general Alexander Löhr, ki je poveljeval nemški vojski na Balkanu. Med zaključnimi boji na Koroškem je jugoslovanska vojska vozilo zaplenila, po vojni pa je prešlo v Titovo last.

Po besedah vodje konservatorko-restavratorske delavnice Draga Štimca so na avtomobilu očistili in spolirali barvo karoserije, spolirali kromirane dele in očistili notranjost, predvsem usnjene sedeže, ki so jih mestoma pokrpali in zašili. Na enem od blatnikov so deloma popravili barvo, ki je bila razpokana oziroma je odpadla.

Foto: arhiv TMS

NOVO

Razstava Od vijaka do tramvaja odkriva delo restavratorjev in konservatorjev
TMS v sodelovanju z Muzejem slovenske policije pripravlja razstavo Od vijaka do tramvaja, ki odstira pogled na delo muzejskih konservatorjev in restavratorjev. Razstava, ki bo na ogled v izložbenih vitrinah zgradbe Generalne policijske uprave v Ljubljani na Slovenski cesti, bo z besedo in fotografijo predstavila postopke konserviranja in restavriranja različnih materialov, ter postopke njihove zaščite. Da bi karseda najbolje predstavili omenjene postopke, pa bodo razstavili tudi različne predmete na različnih stopnjah restavriranja, in sicer na začetku, med postopkom in po končanem postopku.

Foto: arhiv TMS

Konserviranje in restavriranje muzejskih eksponatov sta eni pomembnejših dejavnosti muzeja, ki ohranja številne predmete, ki bi bili brez teh posegov zapisani postopnemu propadanju. »Pričujoča razstava predstavlja pregled dela konservatorsko-restavratorske službe TMS v zadnjih dvajsetih letih. Izbrali smo predmete iz različnih zbirk, ki so bili za restavriranje najbolj zanimivi oziroma zahtevni. Mednje gotovo sodijo železna pljuča, moped Tomos colibri in pletilni stroji, od katerih predstavljamo krilnik,« je povedal vodja konservatorsko-restavratorske službe Drago Štimec.

Razstava bo na ogled od torka, 4. oktobra 2022, do konca meseca februarja 2023.

Foto: Darko Gostiša

Na razstavi bodo na ogled tudi železna pljuča, ki so jih na intenzivnem oddelku infekcijske klinike v Ljubljani uporabljali za umetno dihanje bolnikov z otroško paralizo, ekipa restavratorjev TMS pa jih je restavrirala leta 2007, ob 50. obletnici delovanja oddelka. Železna pljuča, izdelek nemške znamke Draeger, so uporabljali v petdesetih letih prejšnjega stoletja, dokler jih niso zamenjali manjši in boljši aparati. Po zaslugi restavratorske ekipe TMS aparatura, ki z ustvarjanjem podtlaka in nadtlaka ustvarja pritisk na prsni koš in tako mehansko s širjenjem in oženjem prsnega koša omogoča umetno dihanje, danes znova deluje. 

PREDMET MESECA

Zgodbe, ki povezujejo (Connecting Stories): Dve državi, dva telefona, dve stoletji

Projekt Zgodbe, ki povezujejo, je nastal v sodelovanju med Muzejem pošte in telekomunikacij iz Slovenije, ki deluje v okviru TMS in Muzejem komunikacij iz Portugalske Fundação Portuguesa das Comunicações, njegov namen pa je predstavljati in primerjati dediščino pošte in telekomunikacij obeh držav. V okviru projekta bodo vse leto predstavljali eksponate, ki so skupni zbirkam obeh muzejev, mesec september pa so posvetili dvema namiznima telefonskima aparatoma, telefonoma The Bramão in Iskra ETA 80.

Telefon The Bramão je konec 19. stoletja zasnoval portugalski izumitelj in inovator na področju telefonije in telegrafije Cristiano Augusto Bramão, model The Bramão pa je prvi telefon na svetu z vgrajenim mikrofonom in slušalko v enem kosu, ki je med drugim imel možnost uravnavanja intenzitete zvoke.

Foto: arhiv TMS

Približno sto let za Bramãom, leta 1978, je slovenski industrijski oblikovalec Davorin Savnik zasnoval legendarni model namiznega telefona z imenom Olimpik, uradno poimenovan ETA 80. 

Foto: arhiv TMS

Telefon je nastal v kranjski Iskri, ki je bilo največje elektroindustrijsko podjetje v takratni Jugoslaviji, prvi modeli so imeli vrtečo številčnico, ki jo je pozneje zamenjala tipkovnica. Model vpadljivega videza aerodinamične oblike, ki spominja na dirkalnik, je po takrat priljubljenem vozniku formule 1 Emersonu Fittipaldiju dobil ljubkovalno ime fitipaldi, je bil v svojem času izjemno popularen, v Iskri so izdelali kar pet milijonov primerkov, vključen pa je tudi v zbirko industrijskega oblikovanja muzeja moderne umetnosti MoMa (Museum of Modern Art) v New Yorku in Muzeja moderne umetnosti v Münchnu.

STE VEDELI?

 Še pred 35 leti je v Sloveniji delovala ročna telefonska centrala

Foto: arhiv TMS

Čudežni svet telefonije, ki danes deluje brezžično, je bil še pred nekaj desetletji vsaj navzven precej bolj zapleten. Telefonski promet je potekal prek telefonskih central, kjer so telefonisti naročnike med seboj povezovali ročno in tako omogočali pogovore. Mlajšim in srednjim generacijam, zraslim z mobilno telefonijo, se ta čas zdi meglena preteklost, a v resnici je zadnja ročna telefonska centrala pri nas prenehala delovati šele septembra leta 1987 na pošti v Jakobskem Dolu v Slovenskih Goricah. Ljubljančani so še do zgodnjih osemdesetih telefonirali s pomočjo avtomatske telefonske centrale, glavna pošta v Ljubljani pa se je nekoč ponašala celo s prvo avtomatsko telefonsko centralo tipa Strowger v Kraljevini SHS iz leta 1927. Prvotno je imela 1000 naročniških priključkov. Danes si jo je možno ogledati v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.

TMS GOSTUJE

Znanje brez meja gostuje v Gorici

Od avtorja prve tiskane slovenske knjige do ameriške astronavtke slovenskih korenin

Do 5. oktobra 2022 si je v galeriji Kulturnega doma v Gorici mogoče ogledati dokumentarno razstavo Znanje brez meja, o vrsti uspešnih inovatorjev in znanstvenikov od 16. stoletja do danes, ki so iz različnih razlogov odšli v svet ali jih je pot zanesla na slovenska tla.

Foto: Jaka Blasutto.

Razstava, ki so jo v TMS zasnovali že leta 2018, ponuja vpogled v življenje in delo štirinajstih izjemnih posameznikov, ki so dali izjemen prispevek svetu znanosti in tehnologije, hkrati pa poudarja pozitiven vpliv migracij na družbo. Za gostujočo razstavo v Gorici, ki je del projekta Noč ima svojo moč – Evropska noč raziskovalcev, so v TMS izbrali in predstavili enajst posameznikov, ki so tako ali drugače povezani s Primorsko in Italijo. Obiskovalcem predstavljajo avtorja prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku Primoža Trubarja, razsvetljenca Sigmunda (Žigo) Zoisa, fizika z umetniško dušo Jožefa Stefana, Nobelovega nagrajenca Friderika Pregla, velikega pustolovca Antonia Codellija, naravovarstvenico Angelo Piskernik, očeta smučarskih poletov Stanka Bloudka, prvega vesoljskega arhitekta Hermana Potočnika Noordunga, pionirja Silicijeve doline Franceta Rodeta, inženirja Voyagerja Antona Mavretiča ter astronavtko Sunito L. Williams.

Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951–2021 gostuje na Dolenjskem

Ob 70. obletnici delovanja so lani v TMS pripravili fotografsko razstavo Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951–2021, ki prinaša zgodbe izbranih predmetov iz osrednjih zbirk muzeja s področij ribolova, lova, lesarstva, kmetijstva, gozdarstva, vodnih pogonov, vodnega pogona, elektrotehnike, tekstilstva, cestnih vozil, tiskarstva, pošte in telekomunikacije, pa tudi strojegradnje, medicinske tehnike in robotike. 

Predmeti so prikazani na terenu, v izvornem okolju, iz časa pred pridobitvijo in po njej, ko so bili izvedeni različni restavratorsko-konservatorski posegi in strokovna obravnava.
V drugem delu razstave se muzej predstavlja v svoji sodobni vlogi – kot povezovalec preteklosti in sedanjosti ter živahno mesto srečevanj in zanimivih doživetij.
Razstava je bila najprej na ogled v Ljubljani na Krakovskem nasipu, potem se je začasno preselila v muzejski kompleks Bistra, od začetka septembra do 17. oktobra 2022 pa si je del zgodovine muzeja na fotografijah mogoče ogledati še v Novem mestu, pred Rotovžem na Glavnem trgu. Dolenjska različica razstave je nastala v sodelovanju z Dolenjskim muzejem Novo Mesto.
Razstava je dostopna tudi v virtualni podobi, ki je na ogled na povezavi e-razstava Z vami že 70 let ter na posnetku na Youtube TMS.