Rokopisna zbirka NUK bogatejša za temeljne dokumente iz arhiva KSEVT, kjer se srečata vesolje in umetnost

Rokopisna zbirka NUK bogatejša za temeljne dokumente iz arhiva KSEVT,
kjer se srečata vesolje in umetnost

Ljubljana – V Narodni in univerzitetni knjižnici so predstavili novo pridobitev, temeljne dokumente iz zapuščine KSEVT, Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, ki razkrivajo nastanek, pomen in vlogo tega projekta na stičišču umetniške, znanstvene, kulturne in vesoljske tematike. Eden od idejnih vodij KSEVT Dragan Živadinov je predstavil 46 dokumentov, od idejnih zasnov, pisem podpore, časopisnih člankov in drugih publikacij, ki so pomembno prispevali k nastanku in delovanju KSEVT in jih predaja v trajno hrambo in varstvo NUK. KSEVT temelji na pronicljivem delu in izjemni zapuščini Hermana Potočnika Noordunga, lucidnega inženirja, ki velja za pionirja potovanj v vesolje.

Foto: Tomaž Bešter

Kot je povedal mag. Marijan Rupert, skrbnik Rokopisne zbirke NUK, njihovo sodelovanje s KSEVT sega v leto 2017, ko so v hrambo prejeli zapuščino Antona Mavretiča, slovenskega znanstvenika, ki je živel in deloval v ZDA in je sodeloval pri projektih Voyager. Po Rupertovih besedah je že ta pridobitev za NUK predstavljala prelomni dogodek, saj gre za »znanstveno zapuščino, ki je precej drugačna od zbirk literarnega značaja, ki jih sicer hranimo. To je pravzaprav zapuščina, ki kaže posebno vizionarstvo, saj poznamo vpliv in pomen Hermana Potočnika Noordunga. Arhiv KSEVT, ki se danes pridružuje zapuščini Antona Mavretiča, pomeni še eno pričevanje o vizionarski vlogi slovenske kulture, ki je pravzaprav začetek neke kulturalizacije vesoljskega prostora.« Rupert je še poudaril, da smo lahko ponosni, da je v duhu Plečnika, ki je svoje učence nagovoril z besedami, naj bodo drzni v idejah, ta ideja prvič, tudi v globalnem merilu, vzniknila prav pri nas, v Sloveniji.

Dragan Živadinov je poudaril, da je bil KSEVT zgrajen z namenom kulturalizacije vesolja in kozmifikacije umetnosti kot edinstvena institucija, namenjena humanističnim znanostim v realnem vesolju in umetnosti. »Ob 10. obletnici smo izmed vseh dokumentov, ki jih je za kak meter in pol, šteli jih nismo,

izbrali temeljnih 46.« Dokumenti so razdeljeni v šest sklopov, poimenovanih G:0, Predzgodovina, Umetniški protokoli, KSEVT, Diplomatski protokoli in Tiskovine, iz katerih je med drugim moč razbrati, da ima projekt veliko mednarodno veljavo, tudi v strokovni javnosti.

Foto: Tomaž Bešter

Da je zbirka teh dokumentov zaupana ravno NUK, ni naključje. Živadinov je namreč prepričan, da »prav tukaj, če kje, obstaja ves človeški spomin. Avantgardna umetnost, ki ji pripadamo, je imela na začetku 20. stoletja negativen odnos do muzejev, mi, naslednji val, pa imamo neskončno zaupanje v knjižnice in arhive. Kot je dejal neki pametni mož, so arhivi prostor, kjer so varno shranjene nevarne ideje«.

Temeljni dokumenti KSEVT obsegajo materialni spomin različnih obdobij vzpostavljanja Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij. Na desetine dokumentov, člankov in publikacij je predano v strokovno hrambo ter digitalizacijo, kar bo omogočilo zgodovinjenje pomembnega dosežka razvoja slovenske kulturne infrastrukture.

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij se od ustanovitve leta 2010 uveljavlja na svetovnem zemljevidu institucij, ki delujejo na preseku umetniške, znanstvene, kulturne in vesoljske tematike. Ključni dosežki so odprtje objekta KSEVT v Vitanju leta 2012, niz razstav, ki so v letih med 2012 in 2017 osvetlile tradicijo in kontinuiteto slovenskih pionirjev povezovanja umetnosti in znanosti ter desetletno neprekinjeno izvajanje mednarodnega kulturnega vesoljskega programa.