Najtoplejši mesec v najhladnejši knjižnici

Najtoplejši mesec v najhladnejši knjižnici

Novosti: Razstava Plečnikova knjižnica: Ustvarjena za vse čase
Knjižnična palača NUK na Turjaški ulici v Ljubljani je ena največjih mojstrovin arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957), temeljni kamen Plečnikove Ljubljane in eden najpomembnejših arhitekturnih dosežkov minulega stoletja. V Plečnikovem letu 2022, ko praznujemo 150. obletnico rojstva velikega arhitekta, se v NUK tako s posebno pozornostjo podajajo v obeležitev njegovega izjemnega in temeljnega prispevka k slovenski kulturni in znanstveni dediščini. Prispevka, ki je z nedavnim vpisom izbora Plečnikovih del na seznam svetovne dediščine UNESCO presegel nacionalne okvire.

Razstava Plečnikova knjižnica, ki je v razstavni dvorani NUK na ogled do 12. novembra letos, je v prvi vrsti poklon arhitektovemu razmisleku o tem, kakšno vlogo ima knjižnica v kontekstu življenja posameznika, mesta in naroda, hkrati pa izraža tudi spoštovanje do najmanjših podrobnosti, ki jih je vpletel v zunanjščino in prostore svoje izjemne palače.

Razstava prikazuje dokumente, načrte, fotografije in zapise, ki obiskovalca s spremnim besedilom vodijo skozi desetletno obdobje prizadevanja za izgradnjo univerzitetne knjižnice in gradnje same, nekaj prostora pa je odmerjenega tudi zgodbi knjižnice v letih pred prizadevanji in nesrečnemu dogodku po vselitvi v dograjeno palačo.

Pri načrtovanju razstave so v NUK sodelovali z dr. Damjanom Prelovškom, priznanim umetnostnim zgodovinarjem, ki sodi med največje poznavalce Jožeta Plečnika, ter prof. mag. Tadejem Glažarjem, prodekanom Fakultete za arhitekturo UL.

»Knjižnica je nekaj, kar ni važno samo za nas, ampak prav za vsakogar in za vse poklice enako. V knjižnico bi hodili vsi sloji po svoje navdihovanje, svoje zveličanje. To je nekaj, kar je ustvarjeno za vse čase. Zato ni noben napor premajhen.«

Jože Plečnik, 1933

Več informacij najdete TUKAJ.

Kotiček za raziskovalce
Dr. Sonja Svoljšak, sodelavka NUK iz Zbirke starih tiskov, je z dr. Kozmo Ahačičem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pred kratkim objavila prispevek na spletni strani Konzorcija evropskih raziskovalnih knjižnic (CERL).

V zapisu Najstarejše izdaje knjig v slovenskem jeziku: zahvala skupnosti CERL in nadaljnje iskanje (The Earliest Editions of Books in Slovenian: An Acknowledgment to the CERL Community and an Ongoing Quest) sta popisala delo za študijo dr. Ahačiča Stati in obstati (2021), ki vsebuje podrobno analizo prvih petdesetih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, izdanih v obdobju med 1550 in 1603. Prispevek med drugim opisuje postopke pri pridobivanju informacij o gradivu iz različnih knjižnic in držav, avtorja pa opozarjata tudi na težave, ki spremljajo željo po natančnem in popolnem seznamu.

Pri raziskovanju so pogosto potrebne dodatne preverbe, pri čemer je bistvenega pomena sodelovanje s knjižničarji iz različnih ustanov. Avtorja sta se odločila, da se obrneta tudi na skupnost CERL, s pomočjo katere sta identificirala 11 doslej neznanih kopij dela Theasaurus Polilottus, ki ga je Hieronymus Megiser izdal leta 1603. Za pomoč se skupnosti iskreno zahvaljujeta, obenem pa nadaljujeta delo in iščeta nove izdaje in izvode del iz tega obdobja, še posebej vseh tistih, ki veljajo za izgubljena.
Vabljeni k zanimivemu branju na blog CERL.

Plečnikovo leto: Kartica Plečnik 150

S kartico, ki je na voljo v omejenem številu (150), želijo vsem navdušencem nad Plečnikovo dediščino in ljubiteljem arhitekture, zgodovine in vsega urbanega ponuditi ekskluzivno doživetje celovitega spoznavanja s Plečnikom. Združuje brezplačne vstope na osrednje razstave izbranih ljubljanskih muzejev in galerij v okviru praznovanja Plečnikovega leta 2022, ekskluzivna vodstva ter privlačne knjižne popuste.
Cena kartice je 42 evrov. Na prodaj je v prodajalni NUK, lahko pa jo naročite tudi po spletu. Veljavnost kartice je do 1. marca 2023 oziroma datuma izteka zadnje razstave, ki obeležuje Plečnikovo leto 2022. Več informacij TUKAJ. 

Nukovih 250: Obletnica smrti Matije Čopa
Pred 187 leti, natančneje 6. julija 1835, se je v Savi ponesrečil Matija Čop, literarni zgodovinar in kritik, filolog, profesor na liceju in bibliotekar. Na sliki je uradni dopis, s katerim je gubernij 17. avgusta 1830 Čopa imenoval za bibliotekarja licejske knjižnice, predhodnice NUK.

In memoriam – Boris Pahor (1913–2022)
Boris Pahor je prestopil še poslednjo mejo – mejo življenja. Svoje bivanje na svetu je obeležil ne samo kot pasivna priča številnim zgodovinskim spremembam, pač pa tudi kot odločen in odkrit pričevalec dogajanja. S svojo človeško pošteno, politično neprizanesljivo in pogumno besedo je postal in bo tudi ostal zgled angažiranega intelektualca, ki v vsakem, še tako mračnem zgodovinskem trenutku, trdno vztraja pri svojem humanističnem poslanstvu pisatelja in neutrudnega borca za človekove pravice.

Boris Pahor je na svoji dolgi ustvarjalni poti postal neločljivo povezan tudi z Narodno in univerzitetno knjižnico. Pisatelj se je leta 2010, ko smo navezali prve stike, odločil ravno naši ustanovi zaupati svoj neverjetno obsežen literarni arhiv, ki vsebuje bogato zbirko rokopisov, osebnih dokumentov, dokumentacije in predvsem na tisoče pisem, ki jih je prejemal od pisateljskih kolegov, prijateljev, sodelavcev in občudovalcev. Proces postopnega prevzemanja gradiva je trajal več kot deset let, zdaj pa sodi njegova zapuščina med najbolj skrbno dokumentirane opuse v Rokopisni zbirki NUK. Skupaj meri več kot sedemnajst tekočih metrov gradiva in bo v prihodnosti postala izvrsten vir za raziskovanje njegovega življenja in ustvarjanja ter hkrati vsebinsko raznovrsten in natančen dokument časa, ki ga je zaznamoval s svojim delovanjem tako na književnem kot družbenopolitičnem področju. Leta 2010 smo mu v NUK pripravili razstavo Boris Pahor: meja kot usoda, ki je pozneje gostovala še v koprskem razstavišču Armeria in v ljubljanski Operi ob njegovi stoletnici.