Z Evropsko kartico ugodnosti za invalide njeni imetniki postajajo bolj aktivni in opazni potrošniki storitev

Z Evropsko kartico ugodnosti za invalide njeni imetniki postajajo bolj aktivni in opazni potrošniki storitev

Mateja Toman je predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ki zastopa interese okoli 118 tisoč slovenskih invalidov, vključenih v invalidske organizacije na različnih ravneh. Pogovarjali smo se o prednostnih ciljih NSIOS, sodelovanju z državo, težavah pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi in o Evropski kartici ugodnosti za invalide, ki imetnikom pomembno olajša vključevanje vsakdanje življenje. Več v intervjuju spodaj.

Za kaj si kot predsednica NSIOS prizadevate v tem mandatu oziroma katere kratkoročne in dolgoročne cilje zasledujete? 

Temeljna izhodišča delovanja, namen, cilje in naloge NSIOS določata statut in pogodba o ustanovitvi Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Poleg teh temeljne usmeritve programa izhajajo tudi iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki predstavlja osrednji strateški mednarodni pravni akt, iz Akcijskega plana za invalide ter drugih pravnih virov s področja zagotavljanja temeljnih pravic invalidov. Zbor članic je temeljne smernice delovanja v dveletnem obdobju obravnaval v začetku leta 2022, na podlagi teh je predsedstvo NSIOS potrdilo Program dela za obdobje 2022–2023. Moja naloga je, da skupaj s sodelavci skušamo zastavljene naloge in cilje v čim večji meri uresničiti. Med kratkoročnimi cilji je zagotovo pridobiti dodaten, po možnosti sistemski vir financiranja, ki bi omogočil, da NSIOS strokovno in ažurno izvaja svoje poslanstvo in naloge, ki mu jih namenjajo prej našteti pravni akti. Z dodatnim, stabilnim financiranjem bi namreč lahko NSIOS okrepili z ustreznim strokovnim kadrom, pri čemer pa ne bi dodatno obremenili članic NSIOS – invalidskih organizacij, katerih članarine so trenutno najpomembnejši vir financiranja, saj se številne med njimi soočajo s pomanjkanjem sredstev za lastne programe in delovanje. Med nalogami, ki se jim bomo posvetili v prihodnjih mesecih, so še: priprava novega periodičnega senčnega poročila o uresničevanju Konvencije ZN o pravicah invalidov, uspešno izvajanje sedanjih in sooblikovanje novih projektnih partnerstev ter vzpostavitev aktivnejšega sodelovanja z državo.

Lahko poveste kaj več o tem?

Na sestanku pri predsedniku vlade dr. Robertu Golobu smo se dogovorili za sodelovanje s fokusno skupino vlade, ki bo naš sogovornik pri naslavljanju konkretnih težav oziroma pobud, zato že nestrpno pričakujemo sporočilo o imenovanju predmetne skupine. Dolgoročni cilj je doseči uresničitev temeljnih pravic invalidov, jim zagotoviti enakopraven položaj in enake možnosti v družbi ter s stabilnim zadostnim financiranjem omogočiti kontinuirano in kakovostno strokovno delo invalidskih organizacij, ki imajo ključno vlogo na tem področju.

Implementacija zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet lani, se zapleta, saj naj bi bil po oceni aktualnih ministrov za zdravje ter za delo, družino in socialne zadeve pomanjkljiv in težko izvedljiv. Kako zakon ocenjujete pri NSIOS?

Ob sprejemanju zakona smo tudi v invalidskih organizacijah opozarjali na nejasnosti in pomanjkljive rešitve, saj je veliko prepuščeno urejanju na podzakonski ravni, zato ni dovolj jasno, v kakšnem obsegu naj bi se določena pravica dejansko izvajala. Prav tako nismo dobili jasnega odgovora, kaj pomeni predviden avtomatični prenos pravic, pridobljenih po drugih zakonih (npr. pravica do dodatka za pomoč in postrežbo po ZPIZ), v okvir dolgotrajne oskrbe, kakšne utegnejo biti posledice tovrstnega avtomatizma. Skrbi nas tudi obseg in način izvajanja storitev za osebe z najtežjimi oblikami invalidnosti. Če način implementacije zakona ni dovolj dorečen, ga je težko udejanjiti v praksi, dokler rešitve niso dovolj izoblikovane. Kljub temu pa se zavedamo, da na storitve dolgotrajne oskrbe čakamo že desetletja in to za številne posameznike in družine pomeni hudo stisko, zato si želimo, da odlog začetka izvajanja ne bi bil dolg in da bi pristojna ministrstva tudi v času odloga storila vse, da bi bile storitve, ki jih ljudje nujno potrebujejo, na voljo v najkrajšem možnem času. 

Eden izmed projektov, ki ga je NSIOS začel izvajati v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je t. i. Evropska kartica ugodnosti za invalide. Kartica je uporabnikom na voljo že od leta 2017. Kakšne ugodnosti konkretno prinaša?

Kartica ugodnosti za invalide prinaša popuste na pester nabor storitev in izdelkov s področij, kot so umetnost in kultura, izobraževanje, šport, transport in turizem. Pregled vseh popustov je mogoče najti na spletni strani www.invalidska-kartica.si. Seznam poleg informacije o popustih vsebuje tudi informacije o dostopnosti vsakega od ponudnikov, kot na primer ali je objekt dostopen za uporabnike invalidskega vozička, ali je omogočena komunikacija v znakovnem jeziku, ali so zagotovljene informacije in pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju oziroma kognitivno oviranostjo. Tako se vsi zbrani ponudniki lahko predstavijo tudi kot dostopni in družbeno odgovorni, kar je s stališča sodobnega in ozaveščenega potrošnika prav tako lahko pomembna informacija pri odločitvi za nakup.

Projekt ni usmerjen le v zagotavljanje ugodnosti invalidom, marveč je eden od njegovih učinkov tudi ozaveščanje. Lahko pojasnite, na kakšen način projekt ozavešča?

Ob nagovarjanju ponudnikov različnih storitev k sodelovanju je osrednji del tudi vprašanje, kako je z dostopnostjo njihove ponudbe. Ne gre le za ugodno ceno, ampak tudi za to, ali so zagotovljeni vidiki dostopnosti, kot so arhitekturna dostopnost za gibalno ovirane, dostop do storitev ali proizvodov in informacij o njih za senzorno ovirane, za osebe z motnjo v duševnem razvoju ... S tem se ponudnike opozori na vprašanja zagotavljanja dostopnosti za vse potrošnike, se jih ozavešča o njenem pomenu, možnostih odpravljanja ovir ipd. Projekt hkrati invalide spodbuja, da izkoriščajo dobrine, ki jih zagotavljajo ponudniki v njihovem okolju, in so s tem bolj aktivni, bolj opazni potrošniki storitev. Tudi to bo dolgoročno vplivalo na ponudnike, da razmislijo o dostopnosti svojih dobrin za vse potencialne kupce.

Kljub imenu projekt trenutno izvaja le osem evropskih držav, ob Sloveniji še Malta, Ciper, Finska, Belgija, Romunija, Italija in Estonija. Je na vidiku širitev projekta? Od česa je ta pravzaprav odvisna? Od politične volje?

Že od vsega začetka je želja, da bi projekt zaživel na območju celotne Evrope. Kakšni so razlogi za pasivnost v drugih državah, težko komentiram. Deloma k temu najverjetneje prispeva tudi pomanjkanje politične volje za podporo izvedbi projekta v državah, kjer še ni zaživel.

Kartica je enostavno dostopna, saj jo lahko upravičenci brezplačno pridobijo na katerikoli izmed 58 upravnih enot v Sloveniji. K projektu je doslej pristopilo približno 500 ponudnikov. Pregled ugodnosti je na voljo na spletni strani  https://www.invalidska-kartica.si/