Nina Meško, samostojna strokovna svetovalka za ples na JSKD: »Ples je človekova potreba in pravica«

V Sloveniji bo od 7. do 12. julija v soorganizaciji Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in JSKD potekala Mednarodna konferenca Dance and the Child International 2024 (daCi 2024). Kot poudarja Nina Meško, samostojna strokovna svetovalka za ples na JSKD, v času po pandemiji slovenski pedagogi in raziskovalci opažajo precejšen upad gibalnih sposobnosti otrok in mladih. Ples je prirojen način odzivanja na svet, preden se začnejo uporabljati besede in zato bi po njenem mnenju morali vsi otroci imeti pravico do ustvarjalnega giba. S konferenco želijo to še dodatno spodbuditi.

Kako to, da konferenco daCi 2024 gosti prav Ljubljana, saj se ta, vse od prve tovrstne konference leta 1978, pravzaprav redko zgodi v Evropi?

JSKD, oddelek za ples, v sodelovanju s Pedagoško fakulteto že od leta 2012 trienalno pripravlja mednarodno konferenco plesne pedagogike. Od leta 2011 smo tudi član svetovne organizacije daCi – Dance and the Child International, ki je bila ustanovljena v Kanadi leta 1978 in skrbi za razvoj plesa za otroke in mladostnike v svetovnem formatu. Organizacija vsake tri leta organizira svetovni kongres, ki predstavlja priložnost za srečanje pomembnih predstavnikov s področja plesne pedagogike. Konec leta 2019 sta Slovenijo obiskala takratna predsednica daCi Susan Koff (NY) in Jeff Meiners (Avstralija) – takrat podpredsednik, zdaj predsednik daCi in ko smo jima predstavili programe za razvoj ustvarjalnega plesa med mladimi v Sloveniji, sta bila navdušena in sta naju z Vesno Geršak opogumila k oddaji nominacije za izvedbo konference v Ljubljani. V letu 2021 smo bili na podlagi nominacije in predstavitev organov organizacije izbrani za organizacijo svetovne konference v letu 2024, na kar smo redno ponosni.

Glede na to, da gre za enormen dogodek, s kakšnimi izzivi se spopadate pri organizaciji mednarodne konference tovrstnega obsega? Koliko udeležencev pričakujete, tako mladih plesalcev kot strokovnjakov s področja plesa?

Organizacija takšnega dogodka te lahko doleti enkrat v življenju in tako se spopadamo z zadevami, s katerimi nimamo konkretnih izkušenj, čeprav smo že organizirali veliko pomembnih festivalov, konferenc in plesnih šol, vendar v manjšem formatu. Tokrat v Slovenijo prihaja več kot 300 strokovnjakov s področja plesne pedagogike in plesne umetnosti iz 35 držav sveta ter skoraj 300 mladih plesalcev, v starostnem razponu od 8 do 24 let, prav tako iz vseh koncev sveta – ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Finska, Indija, Južna Afrika, Jamajka, Hrvaška, Barbados, Estonija …

Kaj je osrednja tema letošnje konference?

Osrednja tema in nsalov konference je I – BODY, I – DANCE: I for Imagination, Improvisation, Inclusion, Identity, Intelligence, Interdisciplinarity. Se pravi JAZ – TELO, JAZ – PLES (Jaz za domišljijo, improvizacijo, vključenost, identiteto, inteligentnost, interdisciplinarnost, inovativnost). Vsebina kongresa bo vezana predvsem na naše telo; telesa nimamo, ga ne posedujemo, temveč smo telo. Mi smo naše telo. Telo in ples sta neločljivo povezana. Predvsem ustvarjalni ples in sodobne plesne metode poudarjajo zavedanje telesa in spodbujajo ustvarjalnost v gibanju, ki temelji na otrokovi domišljiji.

V pandemičnem času smo začeli uporabljati virtualni svet in posledično izgubljati zavedanje lastnega telesa. Otrokova nova realnost je postala zunaj njihovih teles. V času po pandemiji slovenski pedagogi in raziskovalci opažajo precejšen upad gibalnih sposobnosti otrok in mladih. Zato moramo bolj kot kadarkoli prej posvetiti pozornost otrokom, da si gradijo lastno zavedanje o telesu in pridobivajo znanje s pomočjo gibalnih aktivnosti. Gibanje mora biti v ospredju učenja in poučevanja, ne samo zaradi povečanja telesne dejavnosti, ampak še pomembneje zaradi učinkovitejšega učenja in zdravega psihofizičnega razvoja. Ustvarjalni ples je pomemben medij, v katerem učenci s telesom izražajo različne učne vsebine in se zavedajo svojega telesa v prostoru, času in interakciji z drugimi.

DOMIŠLJIJO ima vsakdo in je zelo pomembna tako pri poučevanju plesa kot pri ustvarjanju in opazovanju plesa. Domišljija je zmožnost povezovanja in združevanja podob, zgodb, konceptov in gibov, da pridobimo drugačno »branje« od prvič zaznanega in sprejetega. Kinetična domišljija navdihuje gibanje in kinetična empatija lahko popelje um v domišljijske svetove.

IMPROVIZACIJA je v sodobnem plesu osrednjega pomena, kot način ustvarjanja koreografij in kot odrska forma. Pri plesni improvizaciji ne gre le za ustvarjanje novih gibov, ampak tudi za osvobajanje telesa od običajnih gibalnih vzorcev. S poudarjanjem instinktivnega, nepredvidljivega, svobodnega gibanja, na katerega se osredotoča improvizacija, lahko plesalec raziskuje pristne občutke in navdihe.

Ustvarjalni ples je INKLUZIVEN. Spodbuja možnosti sodelovanja ljudi vseh sposobnosti in ima veliko koristi na psihomotoričnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem področju razvoja. Vključevanje ustvarjalnega plesa v kurikulum je možno na več načinov – kot umetnosti, kot gibanja, kot terapije in kot učnega pristopa.

Ustvarjalni ples je refleksija IDENTITETE in kulture tistih, ki se z njim ukvarjajo. Ustvarjalni ples gradi mostove in uteleša pomen, ima družbeno vrednost in služi kot sredstvo medkulturne komunikacije.

V našem telesu je prirojena gibalna INTELIGENTNOST. Z ustvarjalnim plesom lahko izboljšamo medosebno inteligentnost – sposobnost soočanja z občutki drugih, za katero je značilna tudi empatija.

INTERDISCIPLINARNOST združuje načine razmišljanja in znanja iz dveh ali več disciplin in skozi povezave nastajajo nova spoznanja. Interdisciplinarna praksa odpravlja meje med strokami in podpira načelo medsebojne povezanosti znanja ter zagotavlja horizontalno in vertikalno povezovanje znanj, vsebin in veščin. S plesom se bodo povezovala tudi druga področja umetnosti, vzgoje, izobraževanja in ostalih disciplin.

Konferenco bo v Ljubljani združila tudi mednarodno skupnost plesnih pedagogov, umetnikov in raziskovalcev. Ali lahko podrobneje opišete pomen vključevanja gibanja v učenje in poučevanje, kot je to poudarjeno v ciljih konference?

V skladu s cilji in filozofijo daCi se bo kongres osredotočal na razvijanje plesne ustvarjalnosti in učenje mladih skozi ustvarjalni gib in promoviral:

Enak dostop in možnosti za ples, ne glede na etnično, spolno ali kulturno identiteto; Enak dostop in možnosti za ples, ne glede na geografsko pripadnost;

Vključevanje vseh oblik plesa tako v javno izobraževanje kot v druge programe;

Priložnosti za mlade, da doživijo ples kot ustvarjalci, izvajalci in gledalci;

Mladinske plesne izmenjave in sodelovanja znotraj in med državami;

Spodbujanje domišljije, improvizacije, inkluzivnosti, identitete, inteligentnosti, interdisciplinarnosti in inovativnosti v plesu; Spodbujanje povezovanja med plesalci, koreografi, učitelji in raziskovalci; Kreiranje novih partnerstev in spodbujanje izmenjave pred in med kongresom ter po njem; Ustvarjalnost otrok in mladih in njihovo odgovornost za okolje; Raziskovanje odnosov med plesom in drugimi disciplinami; Raziskovanje o poučevanju, učenju in vlogi ustvarjalnega plesa in ustvarjalnega giba kot učnega pristopa.

Otrok, ki v svojem gibanju uporablja vse dele telesa in raziskuje gibanje v prostoru v različnih smereh in nivojih, se mu možgani razvijejo drugače kot otroku, ki ni deležen raznolikega gibalnega raziskovanja, kar je znanstveno dokazano. Otrok, ki pleše v skupini in soustvarja plesne koreografije, se nauči kreativnega timskega dela, ki ga bo lahko uporabil v različnih delovnih kolektivih. Nauči se izraziti svoje misli in slišati druge. Nauči se empatičnega odnosa, saj s telesom in čustvi raziskuje gibanje v skupini. Otrok, ki se nauči pasti in pobrati, bo tudi v življenju znal premagovati različne padce (tako v fizičnem in metaforičnem smislu). In še in še. Pri ukvarjanju z ustvarjalnim plesom ne urimo samo svojega telesa in giba, ampak posredno razvijamo čustvene, kognitivne in socialne veščine. Kar otrok naredi s telesom ostane v trajnem spomini, saj plesalci vemo, da naše telo nosi spomin, ki ga z mišljenjem ne moremo najti, telo pa si vse zapomni. Saj imamo vsi izkušnjo, da ko se enkrat naučimo voziti kolo, to znamo vse svoje življenje, čeprav vmes leta ne kolesarimo.

Kakšen vpliv konference pričakujete na področju plesne vzgoje in kulturnih dejavnosti, tako lokalno kot globalno?

Ples je samostojno umetniško področje, vendar pa v primerjavi z drugimi umetniškimi zvrstmi še zdaleč nima enakovredne pozicije. Plesna umetnost šele v zadnjih letih dobiva zaledje vertikale rednega šolanja od osnovne, srednje do visokošolske ravni, kot to obstaja za področja glasbe, likovne umetnosti ali gledališča. JSKD je edina javna institucija v Sloveniji, kjer ples obstaja kot samostojno področje in se ga ne povezuje z gledališčem v uprizoritvene umetnosti, kot je to na Ministrstvu za kulturo, in ne s športom, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, z izjemo vrtca, kjer ples v kurikulumu zavzema samostojno področje pod okriljem umetnosti.

Ples je človekova potreba in pravica. Je prirojen način odzivanja na svet, preden se začnejo uporabljati besede in zato bi morali vsi otroci imeti pravico do ustvarjalnega giba. In naša dolžnost je, da s konferenco to spodbudimo!

Pripravila: Kreativna baza