Martina Orehovec

Danes TMS hrani okoli 20.000 muzejskih predmetov, od tega jih je več kot 80% vpisanih v muzejski dokumentacijski program Kronos. Revizija zbirk je v zadnji fazi, v prihodnjih dveh letih v TMS načrtujejo, da bodo digitalizirali večino muzejskega fundusa.

Kdaj ste prevzeli delo vodje dokumentacije v TMS in kakšna je vaša osnovna vloga?

Oddelek za dokumentacijo v TMS sem prevzela leta 1997, ko sem se zaposlila v TMS. Moja glavna naloga je bila digitalna preobrazba strokovnega muzejskega dela, kot bi danes temu rekli: prehod z ročnega, papirnega vodenja muzejske dokumentacije na računalniško vodenje v muzejskem dokumentacijskem programu.

Kako ste se lotili digitalizacije muzejskih zbirk, mislim predvsem vsebinsko?

Najprej smo začeli v računalniški bazi voditi fototeko, ki je osrednja zbirka dokumentacije in se jo je v TMS vodilo centralno od začetka muzeja, zato ni bila potrebna predhodna centralizacija vodenja evidenc. Precej bolj zahtevno je bilo poenotenje vodenja muzejskih zbirk.

Muzejska dokumentacija zbirk vključuje osnovne dokumentacijske postopke od evidentiranja na terenu do pridobivanja, akcesije in inventarizacije, katalogizacije, pa tudi nadzor nad lokacijami in premestitvami, izposojo predmetov in drugega muzejskega gradiva. Pred digitalizacijo so kustosi zbirk v TMS vodili inventarne knjige in kartoteke predmetov neenotno in vsak zase, kot muzej v muzeju. Zato je bilo treba pred uvedbo računalniškega vodenja muzejske dokumentacije reorganizirati celoten dokumentacijski sistem.

Najprej smo centralizirali vodenje dokumentacije predmetov in poenotili evidence. Vse zbirke muzeja smo z letom 2002 začeli v računalniški bazi voditi enotno in skupno kot en muzej, v eni sami inventarni knjigi. Od takrat naprej smo vse tekoče pridobitve dokumentirali elektronsko, za nazaj pa vsako leto digitalizirali dodatno kvoto muzejskih predmetov, kolikor so nam dopuščali finančni in kadrovski okviri.

Danes TMS hrani okoli 20 tisoč muzejskih predmetov, od tega jih je več kot 80 odstotkov vpisanih v muzejski dokumentacijski program Kronos. Revizija zbirk je v zadnji fazi, v prihodnjih dveh letih načrtujemo, da bomo digitalizirali večino muzejskega fundusa. Seveda pa bo treba v prihodnosti dokumentiranje zbirk uvrstiti med prioritete muzeja in več denarja in delovnega časa kustosov nameniti izboljšanju kakovosti zapisov v bazi in dopolnjevanju podatkov o predmetih.

V TMS pripravljate razstavo ob 70-letnici odprtja prve razstave. Kaj je prikazovala prva razstava muzeja?

TMS je bil ustanovljen sicer leta 1951, prvo razstavo pa je za obiskovalce odprl 25. oktobra 1953 v Bistri. Prikazovala je gozdarstvo, lesarstvo in lovstvo, saj so to prve tri zbirke v TMS. Tega dne je bil prvič na ogled Gozdarsko lesnoindustrijski Lovski muzej v Bistri, ki je obsegal pet razstavnih prostorov. Razstava je prikazovala merilne pripomočke za »urejanje in gojenje gozdov na Slovenskem«, izkoriščanje gozdov z orodji za podiranje drevja, lesne vzorce glavnih domačih vrst gozdnega drevja. Z maketami so prikazali spravilo hlodov in mehaniziran transport lesa, žagarsko in lesno predelovalno industrijo. Prikazana je bila mehanična in kemična predelava lesa, med drugim so bili na ogled vzorci upognjenega pohištva. Zbirka lovskega muzeja je predstavljala lovstvo z zgodovinskim razvojem strelnega orožja, raznih tipov pasti, na ogled je bila na primer »divja svinja s trofejnim zobovjem, lobanjami in divjo mačko«. Na stenah razstavnega prostora so bili na ogled »nagačeni ptiči, zlasti ujede in povodne ptice, dva medveda, divja svinja ter lovsko orodje in pasti«, kot je zapisano v spominskem fotoalbumu. Na ogled je bila maketa lovske preže, lovski pribor, lovilnica za odlov jelenov, dermoplastike in številne trofeje srnjadi, jelenjadi ter kozorogov in jazbeca. Prikazan je bil lov na polha s pastmi.

Morda veste, kateri je bil čisto prvi predmet, da velja za začetnika muzejske zbirke? Je to prvi predmet, ki je bil vpisan v inventarno knjigo?

Začetnika muzejske zbirke TMS prav gotovo lahko iščemo med najstarejšimi predmeti omenjenih prvih treh zbirk, ki datirajo že v leto 1947 in so bile priključene TMS po ustanovitvi. Vendar je dokumentacija o teh predmetih skopa.

Prvi predmet, ki je bil leta 1953 vpisan v prvo inventarno knjigo TMS, je ročno kovana železna okenskamreža, ki pa se od same pridobitve naprej ni hranila v Bistri v TMS. Do letos o tem predmetu nismo vedeli dosti, le to, da okenske mreže ni v kovaški zbirki v Bistri. Ko pa sem zaradi razstave, ki jo pripravljamo ob 70. obletnici odprtja muzeja za obiskovalce, nekoliko bolj raziskala to tematiko, sem na moje veselje zasledila, da se je ta predmet pravzaprav ohranil do danes. Okensko mrežo je namreč izdelal priznani umetnostni kovač iz Krope Joža Bertoncelj, kar je zabeleženo v inventarni knjigi. Zapisano je še, da se hrani na Metalurškem inštitutu. Pri iskanju predmeta mi je na pomoč priskočila kolegica Saša Florjančič, kustosinja Kovaškega muzeja Kropa in poznavalka opusa kovaškega mojstra Bertonclja ter avtorica stalne zbirke njegovih del v muzeju v Kropi. Bertoncelj je bil povezan s prof. dr. Cirilom Rekarjem, nestorjem metalurgije na Slovenskem. Ta je bil pobudnik in soustanovitelj tako TMS kot Metalurškega inštituta v Ljubljani in bil tudi prvi direktor slednjega. Prav tako je bil z dr. Rekarjem v tesni zvezi dr. Franjo Baš, prvi direktor TMS. Med leti 1950–1956 je Bertoncelj deloval tudi na Metalurškem inštitutu v Ljubljani, kjer so nastala odlična kovaška dela, najverjetneje tudi okenska mreža, inv. št. 1 v TMS.

Je mreža morda na ogled?

Umetelno kovana okenska mreža z rozetami je danes shranjena na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani, ki je naslednik Metalurškega inštituta. Na mojo prošnjo so mi jo prijazno pokazali, s še nekaterimi drugimi Bertoncljevimi kovaškimi izdelki, vendar pa ni razstavljena, da bi bila na ogled javnosti. 

Kdaj je začela nastajati inventarna knjiga in koliko predmetov je bilo v vpisanih v njej, preden ste začeli z digitalizacijo?

Inventarna knjiga je začela nastajali kmalu po ustanovitvi muzeja. Prva inventarna knjiga vsebuje le 77 zapisov predmetov, druga okoli 1000 enot. Kasneje je TMS, vse do revizije in združitve inventarnih knjig leta 2002, sočasno vodil več oddelčnih inventarnih knjig.

Koliko predmetov je danes vpisanih?

Danes je v elektronsko inventarno knjigo vpisanih več kot 9.000 muzealij, v akcesiji pa je še dodatno več kot 8.000 muzejskih predmetov.

Kateri podatki o predmetih se vpisujejo v knjigo?

Te obvezne podatke določajo muzejska zakonodaja in mednarodni standardi. Natančno so določeni v Pravilniku o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine, ki je objavljen v Uradnem listu RS. Inventarna knjiga danes vsebuje podatke o identifikaciji, o izvoru in pridobitvi predmeta, pa tudi o inventarizaciji predmeta. Gre tako za enkratno inventarno številko, fizični opis predmeta od dimenzij, materiala in stanja predmeta, do datacije, izvora in zgodovine lastništva ter drugih podatkov o kontekstu predmeta. Danes inventarna knjiga vsebuje tudi fotografijo predmeta.

Včasih so v inventarno knjigo predmete vpisovali ročno. Danes se v muzejskih računalniških programih podatki v inventarno knjigo enostavno pretočijo iz predhodno vpisanih inventarnih listov predmetov. Enkrat letno jo še vedno tiskamo na papir in vežemo v »inventarno knjigo«.

Pomemben del je tudi fototeka. Kaj vsebuje in kako jo gradite, izpopolnjujete?

Fototeka je glavna zbirka Oddelka za dokumentacijo. V njej hranimo nad 30 tisoč negativov, fotografij in diapozitivov, ter dve večji pridobljeni fototečni zbirki slovenskih podjetij iz druge polovice 20. stoletja: Foto arhiv TOMOS, tovarne motorjev iz Kopra in ISKRA, tovarne za elektrotehniko in finomehaniko Kranj.

Poleg analogne fototeke hranimo zbirko digitalnih fotografij, ki je v zadnjih dveh desetletjih v eksponentnem porastu. Centralna digitalna dokumentacija leta 2023 zajema okoli 100 tisoč enot gradiva. V zadnjem obdobju posvečamo veliko pozornost digitalni dokumentaciji in digitalizaciji analognih gradiv, ki jih predstavljamo najširši javnosti. Gradivo dajemo na vpogled v prostorih na upravi TMS in na spletnih straneh TMS.

Hranite vse fizične inventarne knjige?

Seveda, vse fizične inventarne knjige hranimo na varnem v ognjevarni omari, tako kot narekuje tudi področna zakonodaja za premično kulturno dediščino oziroma kot je zapisano v Pravilniku o vodenju inventarne knjige.

Imate vi svoj najljubši muzejski predmet?

Težko vprašanje. Težko bi se odločila za enega samega. Ko sem leta 2002 poleg dokumentacije postala še kustosinja tiskarske zbirke, so mi še posebej prirasli k srcu nekateri predmeti s področja t. i. črne umetnosti, na primer Valvasorjevi bakrorezi s šaljivimi drobnimi motivi na robovih grafik, pa tudi različne vrste svinčenih in lesenih tiskarskih črk, s pomočjo katerih je domala petsto let nastajala tiskana knjiga in druge tiskovine. Izjemno lepi so tudi stari geodetski instrumenti. Za sam muzej in slovensko tehniško dediščino pa imajo največjo vrednost predmeti, ki so nastali na Slovenskem, še posebej npr. izumi in prototipi, ki so plod domačega razvoja in izdelave, kot so prototipni motorji Tomos.

Kakšen je postopek, ko pridobite kak eksponat, od prevzema do vpisa v inventarno knjigo in postavitve v zbirko oz. depo?

Predmet najprej evidentiramo, podatke o predmetu vpišemo v muzejsko bazo, vključno s terensko fotografijo predmeta. Pripravimo predlog za pridobitev muzejskega gradiva, v katerem utemeljimo, zakaj predmet sodi v zbiralno politiko TMS. Predlog prouči posebna delovna skupina v muzeju in predlog sprejme ali zavrne. V primeru sprejema predmeta v zbirko, kustos predmet akcesira ali inventarizira in dopolni podatke o predmetu. S tem postopkom predmet pridobi unikatno identifikacijsko številko: akcesijsko ali inventarno številko, ki jo stiska na kartonček in pritrdi na predmet. Po tem predmet prevzame konservatorska ali depojska služba in ga prenese v depo ali v konservatorsko-restavratorsko delavnico. Lahko pa ga kustos doda na razstavo ali v izposojo drugemu muzeju ipd.

Omenili ste stare geodetske instrumente, ki so del zbirke Vsak milimeter šteje? Kakšna zbirka je to?

Gre za Slovensko geodetsko zbirko (SGZ), ki je bila za javnost odprta leta 1987 in je bila več kot tri desetletja na ogled na gradu Bogenšperk. Leta 2021 pa smo jo bili primorani umakniti z gradu. V iskanju novega razstavnega prostora, kjer bi bila zbirka še naprej na ogled javnosti, smo v Depojih državnih muzejev v Pivki pripravili novo občasno razstavo Vsak milimeter šteje: geodezija na Slovenskem skozi čas. Pri pripravi smo sodelovali z Geodetsko upravo RS, Zvezo geodetov Slovenije in Oddelkom za geodezijo FGG UL. Gre za pregledno razstavo, ki kronološko predstavlja glavne razvojne mejnike geodezije in pojasnjuje pojme, povezane z geodezijo in kartografijo. Razstava nas popelje po dvestoletni zgodovini zemljiškega katastra na Slovenskem in prikazuje uporabo geodezije v praksi.

Kje si je mogoče ogledati zbirko?

Večina zbirke je zdaj v depoju v Pivki, nekaj primerkov pa je razstavljenih na omenjeni razstavi. Ta je do 12. junija na ogled na FGG na Oddelku za geodezijo, od 15. junija pa bo čez poletne mesece gostovala na gradu Sevnica. Konec leta načrtujemo še gostovanje v Kulturnem domu Gorica. Po koncu gostovanj še ne vemo, ali bo del zbirke vključen v novo stalno razstavo TMS, ki je v načrtu po prenovi objekta gradu, ali pa bo zbirka našla novo stalno lokacijo kje drugje, kjer bo možna celostna postavitev.

Avtor naslovne fotografije: Jure Korber
Avtor portretne fotografije: Barbara Rezar Grilc
Besedilo: Kreativna baza