Z matičkom za najboljšo predstavo v celoti nagradili Slavo Klavoro Spomenik v izvedbi gledališke skupine PMM, Pekarne Magdalenske mreže Maribor

Z matičkom za najboljšo predstavo v celoti nagradili Slavo Klavoro Spomenik v izvedbi gledališke skupine PMM, Pekarne Magdalenske mreže Maribor

»Veseli nas dejstvo, da tiste skupine, ki vztrajajo in so za svoj trud nagrajene z aplavzom ob koncu predstave, zaradi pandemičnih okoliščin niso izgubile ustvarjalnega naboja, kakor tudi to, da je bila želja po ustvarjanju tako velika, da so se skupine lotile tudi zvrsti, ki se jih ljubitelji običajno ne lotevajo, denimo radijskih iger. Da covid-19 še vedno odzvanja tako med skupinami, kot tudi med gledalci pa priča ugotovitev državnega selektorja, da se zdi, da se skupine v poudarjeni meri ukvarjajo z družbeno kritiko in se približujejo politično angažiranemu gledališču. Gledališče vedno je in bo indikator stanja v družbi.«

Jan Pirnat, producent za gledališko dejavnost pri JSKD in vodja festivala

Postojna – Nocoj, v soboto, 24. septembra, se je v Kulturnem domu Postojna končalo tridnevno 60. Linhartovo srečanje, najpomembnejše srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin v Sloveniji. V tekmovalnem sporedu, v katerem so se gledališčniki potegovali za matičke, se je zvrstilo sedem predstav. Izbrane predstave je ocenjevala tričlanska strokovna žirija, ki ji je načelovala gledališka in filmska igralka Judita Zidar, njena člana pa sta bila tudi igralca Rok Kravanja in Urban Kuntarič.

Na 60. Linhartovem srečanju podelili matičke in posebna priznanja
Matička za najboljšo predstavo v celoti je žirija podelila predstavi Slava Klavora Spomenik v izvedbi gledališke skupine PMM (Pekarna Magdalenske mreže Maribor) v režiji Viktorja Megliča. Matičke so prejeli še KUD Fofité iz Medvod za najboljšo kolektivno igro v predstavi Kri in voda ter Bojan Trampuš za vlogo dr. Landernaua in Matej Čujovič za vlogo Pacarela v predstavi Strasti, laži in maček v žaklju gledališke skupine Loški oder Škofja Loka.

Žirija je ob tem podelila še tri posebna priznanja, in sicer Nives Mikulin za izvedbo songa v predstavi Strasti, laži in maček v žaklju, za uprizoritev klasičnega besedila Pod svobodnim soncem Združenim gledališkim ustvarjalcem društev ZKD Celje in za angažirano predstavo Izpoved mazohista v izvedbi Žaba gleda&išča, PD Vrhovo .

O kakovosti predstav se je prepričala tudi tričlanska strokovna žirija, ki je imela pred seboj težko nalogo. Uprizoritev Slava Klavora Spomenik gledališke skupine Pekarne Magdalenske mreže Maribor v režiji Viktorja Megliča so se z matičkom za najboljšo predstavo v celoti odločili nagraditi zato, ker »nam z zgodovinsko natančnostjo prikaže dogodke med aprilom in avgustom 1941. Vendar ne ostane zgolj pri faktografskemu prikazovanju okupiranega Maribora in usod ljudi, ki so se okupatorju uprli, temveč gledalca z izvrstno atmosfero prestavi v tamkajšni čas in se ga dotakne. Poleg tega pa brez moraliziranja in pristranskosti nudi močno aluzijo na današnji čas. Prepričljive igralske upodobitve, skupna izvedbena energija in celostna vizualna podoba, ki predstave ne podčrtava, temveč jo nadgradi, pred gledalcem ustvari izvrstno gledališko izkušnjo,« je zapisala žirija.

Ker v predstavi Kri in voda medvoškega KUD-a Fofité ni bilo mogoče izpostaviti zgolj ene igralske kreacije, so tej uprizoritvi podelili matička za kolektivno igro. Kakovost vseh treh igralcev, je zapisala žirija, temelji na »izčiščenosti dramskih likov ter medsebojne igralske podpore na odru. Igralci vzpostavljajo močne odnose, ki natančno izrišejo zgodbo ter konflikte med liki in na zabaven način predstavijo resne življenjske situacije«.

Največ nagrad predstavi Strasti, laži in maček v žaklju
Matička za najboljši vlogi sta si po lanskem Linhartovem srečanju znova priigrala Bojan Trampuš in Matej Čujovič, tokrat za vlogi dr. Landernaua in Pacarela v uprizoritvi Strasti laži in maček v žaklju gledališke skupine Loški oder Škofja Loka. Trampuš je komisijo prepričal s svojo izjemno prezenco ter z mirnostjo, avtentičnostjo in zadržanim humorjem, zaradi česar »njegova vloga deluje izjemno prepričljivo«, so zapisali v utemeljitvi. Medtem pa so za Čujovičevo igralsko bravuro le stežka našli besede. Vseeno so poskusili: »Je suveren in konsistenten ter izvrsten v vseh preskokih, ki lik naredijo plastičen. Njegova telesna naselitev in poigravanje s francoskim jezikom ter opernim petjem pa vlogi dodajo žlahtnost.«

Posebna priznanja tako za formo kot vsebino
»Interpretacija zimzelene pop uspešnice Nora misel v izvedbi Nives Nikolin je nepozabna,« je ob podelitvi priznanja za izvedbo songa v predstavi Strasti, laži in maček v žaklju utemeljila žirija. 

Žirije ni pustila hladne niti predstava Pod svobodnim soncem, ki si je priborila diplomo za uprizoritev klasičnega besedila. »Malo je skupin, ki bi se upale spopasti z enim največjih slovenskih zgodovinskih romanov. Režiserju je uspelo povezati ustvarjalce štirih različnih društev v koherentno celoto,« so se strinjali po ogledu uprizoritve v izvedbi Združenih gledaliških ustvarjalcev društev ZKD Celje.

Ob tem so posebej nagradili tudi angažirano predstavo Izpoved mazohista Žaba gleda&išča, PD Vrhovo, v kateri »avtorska ekipa izvrstno premišljuje problematiko današnjega časa. Motive Romana Sikore uspešno uporabi in aktualizira (…), da se pred nami razgrne družbeno angažirana uprizoritev, ki ponuja razmislek in kritično nagovarja sedanjost.«

Obrazložitve nagrad strokovne komisije najdete TUKAJ.

Faza okrevanja in tudi polnoletnosti matičkov
Producent za gledališko dejavnost pri JSKD in vodja festivala Linhartovo srečanje Jan Pirnat je ob odprtju povedal, da se rez, ki ga je prineslo pandemično leto 2020, pozna tudi na področju ljubiteljskega gledališča. Dejal je, da je bilo leto 2021 leto prebolevanja, letošnje pa je leto okrevanja, saj se je na regijske izbore spet prijavilo zdravih 78 predstav. Izmed njih so jih  regijske selektorice izbrale 21, ki si jih je ogledal državni selektor Miha Golob. Veliko pomembneje pa je, kot poudarjata tako Pirnat kot selektor Golob, da je kakovostnih predstav še vedno več, kot se jih lahko uvrsti na zaključni festival, na katerem se jih predstavi le sedem.

Ob 60. obletnici največjega ljubiteljskega gledališkega festivala pri nas je v polnoletnost zakorakal tudi matiček, nagrada za najboljše dosežke na Linhartovem srečanju, ki so ga pri JSKD počastili s posebnim projektom: v sodelovanju s študenti Filozofske fakultete in seminaristi Filmskega seminarja JSKD so s prejemniki matičkov opravili intervjuje po principu ustne zgodovine.

Doslej je bilo podeljenih 69 matičkov in po Pirnatovih besedah je namen projekta zbrati pričevanja »o Linhartovem srečanju in hkrati zbrati različne poglede na ljubiteljsko kulturo in ljubiteljsko gledališče s strani akterjev, ki so in še vedno pomembno oblikujejo to področje«.

Prejemniki Linhartove plakete in listin

Na festivalu so podelili tudi Linhartove listine in Linhartove plakete za leti 2019, 2020 in 2021. Plaketo je prejel Bojan Dornik (2021), listine pa Zdenka Bevc (2021), Tjaša Klanjšček (2021), Sergej Dolenec (2020), Mira Bolte (2019). 

Foto: Matej Maček