ZLATO PLAKETO ZA ŽIVLJENJSKO DELO PREJME GLASBENIK ZLATKO KAUČIČ

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je razglasil prejemnike priznanj za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Ker svečane podelitve priznanj, ki je vsako leto januarja potekala na Ljubljanskem gradu, zaradi zdravstvene krize trenutno ni mogoče izpeljati, jo bo JSKD priredil takoj, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Letos poleg zlate plakete za življenjsko delo, ki jo prejme glasbenik Zlatko Kaučič, podeljujejo še štiri srebrne plakete. Prejmejo jih Rosina Katz-Logar in Lenart Katz, predana kulturnika, ki skrbita predvsem za promocijo in ohranjanje slovenskega jezika in kulture na avstrijskem Koroškem, filmski ustvarjalec Franc Kopič, soustanoviteljica in predsednica Kulturnega društva nemško govorečih žena Mostovi Maribor Veronika Haring in zborovska dirigentka Helena Fojkar Zupančič. Letošnja dobitnica zlatega znaka pa je zborovska dirigentka Jerica Bukovec.

Za priznanja se je potegovalo 32 predlaganih kandidatov in kandidatk, ki pomembno (so)ustvarjajo na področju ljubiteljske kulture v svojem lokalnem ali širšem okolju. O prejemnikih je odločala strokovna komisija, ki jo sestavljajo predsednik dr. Tomaž Simetinger ter člani mag. Marko Rupel, mag. Marijana Kolenko, Andreja Koblar Perko in dr. Inge Breznik.

BOBNAR IN TOLKALEC KAUČIČ Z IZJEMNIMI DOSEŽKI

Komisija je odločila, da zlato plaketo prejme bobnar in tolkalec Zlatko Kaučič, ki se že vrsto let dokazuje z izjemnimi ustvarjalnimi dosežki v umetnosti in kulturi. S svojo glasbeno odličnostjo in skladateljsko inventivnostjo pomembno prispeva tako k slovenski glasbeni zakladnici jazza kot tudi k prepoznavnosti Slovenije in Nove Gorice v svetovni glasbeni javnosti. S svojim znanjem, inovativnostjo in svetovljanstvom je vplival na številne generacije glasbenikov. V svoji zavidljivi, več kot štiri desetletja trajajoči karieri, je posnel več kot 60 albumov in nastopal na najpomembnejših evropskih in svetovnih jazzovskih festivalih, pri čemer je sodeloval s številnimi znanimi glasbeniki. Prejel je številna domača in tuja priznanja, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 2011. Izjemnega ustvarjalnega potenciala, ki ga izraža kot bobnar, tolkalec, improvizator in skladatelj, pa ne deli le svojim občinstvom, temveč ga predaja tudi svojim učencem, saj že skoraj dvajset let vodi priznano tolkalsko šolo v Novi Gorici. Je tudi avtor projekta Kombo, v okviru katerega talentirani mladi glasbeniki skupaj z maestrom ustvarjajo unikatno instrumentalno glasbo. Poleg tega vsako leto organizira Brda Contemporary Music Festival, na katerega povabi svetovno priznane glasbenike in druge umetnike.

PREJEMNIKI SREBRNIH PLAKET

Zakonca Rosina Katz-Logar in Lenart Katz sta že skoraj pet desetletij stebra kulturnega delovanja v Žvabeku, v občini Suha na avstrijskem Koroškem in širše. Žvabek brez njunega delovanja ne bi imel jezikovne podobe, kot jo ima danes. Oba sta namreč delovala kot učitelja in vsestranska kulturna delavca. Lenart Katz se je kot ravnatelj Ljudske šole v Žvabeku močno zavzemal za enakopravnost slovenščine ter za kakovosten dvojezični pouk. Bil je tudi dolgoletni predsednik Katoliškega prosvetnega društva Drava (KPD Drava) v Žvabeku, pod okriljem katerega delujejo številne kulturno umetniške skupine. Med njimi tudi Oktet Suha, ki ga je soustanovil in bil skoraj štiri desetletja njegova gonilna sila prav Lenart Katz. Rosina Katz-Logar je med drugim kot učiteljica vodila šolske pevske in instrumentalne skupine, delovala je kot novinarka in fotografinja in s tem promovirala slovensko kulturo v koroški javnosti. Ustanovila in več kot štirideset let je vodila Pevsko-instrumentalno skupino Žvabek in več desetletij delovala kot odbornica v KPD Drava. Brez tega društva, v katerem sta zakonca odigrala nadvse vidno vlogo, pa slovenščina v koroški javnosti ne bi bila več slišna in vidna.

Franc Kopič, filmski ustvarjalec, režiser in snemalec, ki je svojo filmsko pot začel kot osnovnošolec z očetovo kamero, je v svoji več kot štiri desetletja dolgi karieri posnel izjemni opus animiranih, dokumentarnih, pa tudi igranih, kratkih in celovečernih filmov. Za svoje delo je dobil številne mednarodne nagrade in priznanja. Teh se je nabralo toliko, da je leta 1989 prišel v Guinnessovo knjigo rekordov s 154 nagradami. Kopič v svojih filmih med drugim vestno beleži dogajanje v Mariboru. Naj omenimo dva, s katerima je predstavil Maribor in Slovenijo svetu, to sta Maribor in njegova najstarejša trta na svetu, ki ima angleške in nemške komentarje, ter glasbeni spot Maribor & saxofon. Kot dolgoletni član Film in video kluba Maribor (nekdaj Kino klub Maribor) še danes vodi klubske informativne delavnice, svetuje in članom kluba pomaga pri montaži filmov.

Veronika Haring izvira iz kroga nemško govoreče skupnosti v Sloveniji in je od osamosvojitve naprej med najaktivnejšimi organizatorji te manjšinske skupnosti pri nas. Leta 2000 je bila pobudnica ustanovitve Kulturnega društva nemško govorečih žena 'Mostovi' (Kulturverein deutschsprachiger Frauen 'Brucken') v Mariboru, ki ga vsa ta leta tudi zelo uspešno vodi. Aktivno se vključuje v prizadevanja za priznanje manjšinskih pravic v Sloveniji in predstavlja kulturno tvornost nemško govorečih državljanov Slovenije v mednarodnem prostoru. Posebej pomemben je njen trud za ohranitev oziroma oživitev bogatega prispevka nemško govorečih ustvarjalcev h kulturni tradiciji Maribora.

Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka, ki pri svojem delu, ne glede na to, ali dela s profesionalnimi glasbeniki ali amaterji, vedno stremi k doseganju perfekcije. V letih delovanja je do najvišjega nivoja popeljala tako mlade zborovske pevce kot tudi srednje in starejše generacije. S svojim pristopom je navdih in spodbuda vsem, ki imajo možnost sodelovati z njo. Plodovi njenega dela pa se ne kažejo le v izjemnih pevcih, ki jih vodi, temveč tudi v širjenju zborovske dediščine, saj z zbori spodbuja nastajanje novih skladb slovenskih skladateljev, ki so redno na sporedu na njenih koncertih. Z Zborom Svetega Nikolaja Litija, Dekliškim zborom sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije in Društvom Mens Sonora je izdala že več zgoščenk z raznovrstno zborovsko glasbo.

ZLATI ZNAK JSKD ZA DIRIGENTKO JERICO BUKOVEC

Jerica Bukovec, zborovska in instrumentalna dirigentka, je med študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani in izpopolnjevanjem na Švedskem izpilila svoj čut za zborovsko dirigiranje in sodobno glasbo, kar zdaj s pridom uporablja za ustvarjanje raznovrstnih in enkratnih glasbenih predstav. Sodeluje z Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in z Zborom Slovenske filharmonije. Dirigentko odlikuje izjemen čut za ustvarjalce, kar ji pomaga, da iz svojih zborov in drugih sestavov izvabi vrhunsko in umetniško dovršeno glasbeno ustvarjanje. Njeno delo je izjemno tako z vidika ustvarjalne uspešnosti kot spodbujanja mladih ustvarjalcev, izvajanja ter zasnove vrhunskih kulturnih projektov, bogatenja slovenskega kulturnega prostora in ohranjanja zborovske dediščine. S svojimi sestavi je vrhunski nivo ustvarjanja na slovenskih odrih ponesla tudi v tujino, kjer redno skrbi za našo prepoznavnost v svetu in je ena od najpomembnejših članov sodobne slovenske zborovske skupnosti.

JSKD PODELJUJE PRIZNANJA NAJBOLJŠIM ŽE VEČ KOT DVAJSET LET

JSKD letos nagrade podeljuje že enaindvajsetič. Zlata plaketa je priznanje za življenjsko delo in je najvišje odličje, ki ga JSKD podeli za izjemne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke v daljšem obdobju, srebrne plakete pa so priznanja za dolgoletno in uspešno delo na področju ljubiteljske kulture.

Od leta 2011 sklad podeljuje tudi zlate znake za odmevne dosežke mlajših ustvarjalcev in poustvarjalcev, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture.