»Orglice niso le za veselice, so tudi koncertno glasbilo«

V soboto, 24. februarja, smo praznovali dan slovenskih orglic ali ustnih harmonik, ki so ga v Mokronogu počastili že s 25. mednarodnim festivalom ustnih harmonik »ah, TE ORGLICE«. Na večernem koncertu se je predstavilo 22 solistov in skupin, na spletnem koncertu pa 19. Ob tej priložnosti smo se o zgodovini tega malega glasbila in o pomenu festivala pogovarjali s producentom za instrumentalno glasbo z JSKD Danielom Leskovicem.

Orglice so žepno glasbilo, ki ga poznajo po vsem svetu. Kakšna je zgodovina orglic pri nas v Sloveniji? Kako je z njihovo popularnostjo danes?

Orglice so resnično glasbilo, ki ga poznajo povsod, a vsaka jezikovna kultura mu nadene svoje ime. Včasih je bilo to majhno žepno glasbilo nepogrešljivo v vsaki družini, čeprav njegova uporaba ni bila namenjena širši javnosti ali skupnemu muziciranju. Tudi sam se spominjam, da so bile orglice shranjene v predalu našega doma in sem jih kot otrok občasno preizkušal.

Zgodovinski razvoj orglic kot glasbenega inštrumenta je izjemno pester, podobno, kot pri drugih glasbilih. Njihova današnja oblika in način igranja sta se oblikovala pred približno 200 leti. Čeprav meni osebno ni znano, kako so se orglice iz Nemčije razširile v Slovenijo in po slovenskih domovih, je to majhno glasbilo že dolgo dobro poznano med Slovenci.

Danes se orgličarji ne omejujejo le na igranje in vajo v domačem okolju, ampak se v veliki meri povezujejo v orgličarske ali komorne skupine z drugimi inštrumenti. Čeprav imajo omejene priložnosti za sodelovanje na lokalnih prireditvah, kljub temu aktivno sodelujejo na državnih seminarjih in festivalih, kot je na primer festival »ah, TE ORGLICE«. To kaže, da sta tradicija in ljubezen do tega inštrumenta še vedno živi tudi v sodobnem času.

Kje v Sloveniji so orglice najbolj razširjene?

Orglice so razširjene po vsej Sloveniji, najbolj pa so prisotne na Dolenjskem in Gorenjskem. Pri takšnih individualnih dejavnostih je vedno ključna tista oseba, ki v posameznem okolju spodbuja kulturno ustvarjanje, in prav takšne osebe so v preteklosti pripomogle k razvoju določenih glasbenih centrov. Trenutno imamo v Sloveniji dva: eden je v Mokronogu, kjer poteka letni festival orgličarjev, drugi pa v Škofji Loki, kjer se skupine orgličarjev iz leta v leto uspešno razvijajo.

Namen organizacije prireditev in seminarjev v teh centrih je ne le strokovno izobraževanje, ampak tudi nagovarjanje tistih, ki morda menijo, da so orglice primerne le za veselice ali zasebno ustvarjanje, ne pa za koncertne odre. Hkrati se moramo zavedati, da orglic ne poučujejo v glasbenih šolah, zato je toliko pomembnejše, da te centre tudi vsakodnevno aktivno promoviramo, saj so pomembna zakladnica znanja o igranju na to glasbilo.

Kateri glasbeniki so orglice najbolj popularizirali?

Med znanimi osebnostmi, ki so pripomogle k popularizaciji orglic, so Avseniki, ki so ob harmoniki gojili tudi zanimanje za orglice in jih včasih vključevali v svojo zasedbo. Tudi številni drugi ustvarjalci, kot je bil Lojze Slak, so redno prispevali k prepoznavnosti tega inštrumenta, ki ga najdemo tudi v slovenski popevki Janka Ropreta. V minulih letih je največji promotor postal Lojze Peterle, redni obiskovalec in nastopajoči na festivalu "ah, TE ORGLICE". Leta 2019 je v Bruslju za orglice navdušil tudi drugo slovensko poslanko v evropskem parlamentu Violeto Bulc. Ob koncu svojega mandata evropskega poslanca pa je leta 2019 na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu zaigral evropsko himno Oda radosti, kar je sprožilo bučen aplavz njegovih kolegov v parlamentarni dvorani.

Človek, ki je v minulih letih najbolj zaslužen za razumevanje orglic kot koncertnega inštrumenta, pa je Vladimir Hrovat. Leta 1988 je začel redno koncertno dejavnost z mandolino in ustno harmoniko. Hrovat pravi, da igranje tega inštrumenta zahteva pristnost in izražanje duše. Ponuja tudi številne možnosti, ki so še vedno neznane večini glasbenih poznavalcev. S tem glasbilom se je srečal pri 13 letih in hitro ugotovil, da je uporabno tudi v resni glasbi. V svojih letih delovanja je vodil številne delavnice za igranje na ustno harmoniko, predvsem v Sloveniji, ter pridobil zanimive izkušnje tudi v Avstriji in Angliji. S svojim delom je vzgojil veliko novih glasbenic in glasbenikov na ustni harmoniki. Dolga leta je bil tudi umetniški vodja festivala ustnih harmonik v Mokronogu. Pod njegovim umetniškim vodstvom sta se prepoznavnost in mednarodno sodelovanje festivala izredno okrepila.

Kdaj ta inštrument imenujemo orglice in kdaj ustna harmonika?

Pri uporabi imen, kot so ustna harmonika/orglice, harmonika/akordeon, melodika, naletimo tako v slovenskih kot tudi v mednarodnih strokovnih pojmovanjih na precejšnjo zmedo. Originalni naziv inštrumenta je zaradi njegove »zgradbe« in načina igranja ustna harmonika. Upoštevajoč dejstvo, da so prva glasbila iz družine harmonik s prosto prenihajočimi kovinskimi jezički nastajala večinoma na nemško govorečem območju, bo najbolj preprosto, če zaupamo in sledimo tudi natančni sistematičnosti nemških poimenovanj. Tako sta nastali in še vedno obstajata dve osnovni vrsti harmonik: harmonike z mehom in ustne harmonike. Pri obeh je razvoj poleg diatoničnih prinesel tudi kromatične. Pri tistih kromatičnih z mehom gre za kromatične harmonike ali akordeone, ki lahko imajo v desni roki gumbe ali pa klaviaturo, pri ustnih harmonikah pa so kromatične v resnici še vedno diatonične, le da sta v eno glasbilo vgrajeni dve »glasbili« s poltonsko razliko in s pritiskom na gumb odpiramo odprtine ene ali druge tonalitete.

V Sloveniji se je ustnih harmonik zaradi videza močno prijelo ime »orglice«, ki je privzeto od prastarega slovenskega ljudskega glasbila podobne velikosti, sestavljenega iz večjega števila različno dolgih, v ravni vrsti med seboj povezanih cevk, ki mu danes strokovno rečemo trstenke. Videz na glavo obrnjenih trstenk močno spominja na videz mnogo večjega glasbila – orgel.

V Mokronogu vsako leto poteka tradicionalni orgličarski festivali ah, TE ORGLICE, letošnja edicija je bila 24. februarja. Kakšen pomen ima festival za orglice in kaj je bilo letos novega?

Zadnjo soboto v februarju vsako leto praznujemo slovenski dan orglic oziroma ustnih harmonik. Letošnji je potekal v dveh delih, saj so ljubitelji tega malega inštrumenta lahko poleg večernega koncerta prisluhnili tudi spletnemu koncertu. Skupaj je sodelovalo 34 solistov in skupin iz sedmih držav.

Z mednarodnim festivalom ustnih harmonik si organizatorji prizadevamo približati orglice/ustne harmonike čim širšemu občinstvu. Želimo predstaviti že uveljavljene izvajalce kot tudi manj znane in neznane, dvigniti raven igranja ter povezati orgličarje in skupine iz Slovenije in tujine. V Mokronogu je, kot doslej, potekal osrednji večerni koncert, na katerem so se predstavili orgličarji in skupine iz Slovenije ter bližnje okolice. Na odru se je zvrstilo 22 nastopajočih iz Slovenije, s Hrvaške in s Poljske, med njimi so bili nekateri redni obiskovalci festivala, nekaj pa se jih je v Mokronogu predstavilo prvič.

Sočasno z večernim dogajanjem v Mokronogu je potekala tudi premiera spletnega koncerta, ki je še vedno dostopna prek YouTuba JSKD OI Trebnje, na katerem je nastopilo 19 solistov in skupin iz Slovenije, Nemčije, Finske, Rusije in Kolumbije. Strokovna komisija je koncert razdelila v tri programske sklope. V okviru letošnjega festivalskega dogajanja bo še dodatni koncert v mesecu oktobru, ko bi idejni oče festivala, Stane Peček, praznoval svoj rojstni dan. Na tem dogodku bodo nastopili tudi povabljeni gostje.

Festival "ah, TE ORGLICE" se po petindvajseti izvedbi že brez težav lahko postavi ob bok največjemu mednarodnemu festivalu ustne harmonike v nemškem mestu Trossingen, kjer domuje tovarna znamenite harmonike Hohner. Verjamemo, da bo festival v Mokronogu še naprej rasel in privabljal nastopajoče iz vsega sveta, ki bodo znali izvajati širok spekter glasbenih zvrsti, od ljudske glasbe do klasične, bluesa, jazza in celo rocka.