Intervju z generalno direktorico CD Uršulo Cetinski in direktorjem SNG Opera in balet Ljubljana Stašem Ravterjem

Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana pišeta novo poglavje v zgodovini slovenskega baleta – samo še dober teden nas namreč loči od prvega Mednarodnega baletnega festivala Plesne noči, ki bo letos, ko obeležujemo 30 let od njegove smrti, posvečen legendarnemu Nurejevu. Med 22. in 26. junijem bodo lahko obiskovalci doživeli kar štiri baletne uspešnice iz repertoarja domačih in gostujočih baletnih hiš, prisluhnili znanemu baletnemu plesalcu in velikemu prijatelju Rudolfa Nurejeva Charlesu Judu, si ogledali film Beli vran, biografsko dramo o ključnih trenutkih v življenju mladega Nurejeva, ter razstavo Nurejevih kostumov in še neobjavljenih fotografij.

Kako je prišlo do ideje za prvi mednarodni baletni festival Plesne noči in zakaj Slovenija potrebuje takšen festival?

Uršula Cetinski: S kolegi iz SNG Opere in baleta Ljubljana smo avgusta 2021 na Gallusovem odru ustvarili najprej Dunajski večer v koreografiji Renata Zanelle, nato pa v začetku letošnjega leta na istem odru še Giselle v koreografiji Joséja Carlosa Martíneza, šefa baleta v pariški operi. Doživeli smo skrajno navdušen odziv občinstva. Spoznali smo, da imamo v Sloveniji celo več zaljubljencev v balet, kot smo si sploh mislili. Hkrati smo v trenutku, ko ljubljanski in mariborski balet ustvarjata presežna dela, kar pomeni, da je ravno pravi čas, da baletni festival opozori na to, da je v Sloveniji ta oblika umetnosti v vzponu. Zato si zasluži čim več pozornosti.

Staš Ravter: Ideje se rojevajo in ugašajo. Pri tej smo imeli veliko sreče, trmoglavosti in zagnanosti, da smo jo pripeljali do realizacije. Na vlaku za Rim, ko smo to idejo prepoznali kot priložnost, smo seveda upoštevali, da Slovenija takšnega festivala še ni imela in da so v tem trenutku dozorele razmere, da ga tudi dobi. Vsak festival je velika priložnost za oplemenitenje domačega kulturnega prostora.

Letošnji festival je posvečen Rudolfu Nurejevu, saj se letos spominjamo 30. obletnice njegove smrti. Kako sta njegova umetnost in življenje vplivala na koncept in izbor programa festivala?

Uršula Cetinski: Temu genialnemu umetniku v čast bomo pripravili razstavo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Postavili bomo razstavo, na kateri bodo na ogled nekateri kostumi, v katerih je blestel, pa tudi doslej še ne videne fotografije. O njem bo spregovoril njegov soplesalec Charles Jude, prikazali bomo tudi film o njem Beli vran v režiji Ralpha Fiennesa.

Staš Ravter: Življenje in umetnost Nurejeva sta neskončni navdih generacijam, tako v času njegovega življenja in genialnega ustvarjanja, kot tudi po smrti, vse do danes. Na festivalu se mu bomo posvetili z razstavo njegovih artefaktov iz zasebne zbirke Charlesa Juda, člana izvršnega odbor fundacije Nurejev, ki bo posvetil slavnostni priložnosti tudi predavanje na to temo. 

SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjev dom sta izjemno pomembni kulturni instituciji, ki pogosto sodelujeta. Kakšen je potencial tovrstnih sodelovanj za prihodnost kulture v naši državi?

Uršula Cetinski: Skupaj lahko ustvarimo projekte, ki jih sami ne moremo. Potencial sodelovanja je velik. Vendar pa sta za dobro sodelovanje pomembna medsebojno spoštovanje in zaupanje. Ker v Sloveniji trenutno zaupanja in spoštovanja ni v preobilju, je sodelovanj v kulturi manj, kot bi jih lahko bilo. Trenutek pa je tak, da obe instituciji to imata in zato je do tega sploh lahko prišlo.

Staš Ravter: Ja, se strinjam. S takšnimi vrhunskimi projekti, kot so naše koprodukcije, se odpirajo vrata tudi nadalje. S CD smo se prepoznali kot inspiracije polni in zanesljivi partnerji, ki lahko skupaj izvedemo projekte, za katere sem prepričan, da jih sami ne bi zmogli. Gre za preplet umetniških, produkcijskih in ne nazadnje tudi finančnih elementov, ki nam omogočajo preskok na »višjo« raven nacionalne umetnosti. Tovrstna sodelovanja so, pod že omenjenimi izpolnjenimi pogoji, po mojem mnenju ena izmed poti, ki lahko, ob vse zahtevnejši situaciji, zagotavljajo določene smernice prihodnosti kulture v naši državi. 

'Kdo neki tam poje' je največja baletna uspešnica Balkana, ki jo boste prvič predstavili v Sloveniji. Kako pričakujete, da bo slovensko občinstvo sprejelo to priljubljeno predstavo?

Uršula Cetinski: Za slovensko občinstvo bo predstava nekaj posebnega tudi zato, ker je filmska različica iz leta 1980 v režiji Slobodana Šijana po scenariju Dušana Kovačevića priljubljen in kakovosten film. Izjemno odigran, inteligentno posnet, srbska oz. jugoslovanska klasika. Presenečenje nad tem, da je filmsko zgodbo sploh mogoče preliti v balet, pa vzbuja radovednost.

Staš Ravter: Glede na to, da je film v Sloveniji že skoraj ponarodel, balet pa predstavlja genialen prenos v drugi medij, seveda s specifičnimi nadgradnjami, si upam trditi, da bo predstava sprejeta vsaj tako dobro, kot je bila do sedaj v devetnajstih letih svojega življenja in več kot 200 ponovitvah.

Kaj obiskovalce čaka na afterpartyjih v parku pred Cankarjevim domom po vsaki predstavi? Kakšno vzdušje želite ustvariti s tem dodatkom k festivalu?

Uršula Cetinski: Razlika med festivalom in rednim programom je tudi v tem, da je festival prostor živahnega druženja med ljudmi, ki so zaljubljeni v isto stvar: v balet. Vsaka predstava bo zato pospremljena z družabnim življenjem v slogu predstave. Recimo, družabni večer po beograjski predstavi bo obogatila slovenska trubaška godba, ki obiskuje tudi festival v Guči.

Staš Ravter: Druženja po predstavah predstavljajo tisto prijetno nadgradnjo večera, ko se lahko sprostimo, urejamo še neurejene vtise in se o njih pogovarjamo pozno v noč. Tako bodo afterpartyji, namenjeni prav takšnim aktivnostim, še malo podkrepljeni s tematskimi asociacijami, tako da se zares udejanji moto Plesnih noči, ko se razvijejo iz plesnih večerov.

Naslovna fotografija: 1. Mednarodni festival Plesne noči
Avtor portretne fotografije: Mateja Jordović Potočnik, Darja Štravs Tisu
Pripravila: Kreativna baza