Aleš Vesel, vodja trženja: »V minulih letih je veliko zanimanja predvsem za slovenske avtorje«

Aleš Vesel v založništvu deluje že več kot trideset let, minulih osem let pa kot vodja trženja soustvarja Beletrinino zgodbo. V vsem tem času je od blizu spremljal številne spremembe, ki so zaznamovale knjižni trg – od digitalizacije fizičnih knjig in globalizacije do vpliva družbenih medijev, ki vplivajo na bralne navade. Svoje delo vidi kot povezovalno nit med avtorji, knjižnimi policami, mediji in občinstvom, pri tem pa ostaja pozoren na to, kaj bralca najbolj pritegne. V pogovoru je spregovoril o naslovih, ki trenutno navdušujejo bralce, o ponatisih knjig, ki se ne nehajo prodajati, ter o trendih in bralnih navadah, ki jih opaža Beletrina.

Koliko časa ste že del Beletrinine ekipe? Imate radi svojo službo?

Pri Beletrini sem zaposlen minulih osem let, vendar delam v založništvu že svojo celotno kariero, torej več kot 30 let. Založništvo je po eni strani del kulturnega sektorja, po drugi strani pa deluje kot gospodarska dejavnost. Kombinacija obojega mi zato ustreza, saj tako prihajam v stik z zelo zanimivimi ljudmi – od avtorjev, prevajalcev, poslovnežev, marketingarjev, knjižničarjev, kulturnih ustvarjalcev … Knjiga kot osrednji produkt založništva je v minulih letih spremenila svoje pojavne oblike, saj več ne govorimo samo o tiskanih izdajah knjige, ampak tudi o elektronskih, zvočnih knjigah. Spremljanje in ustvarjanje tega razvoja založništva prinaša v moje delo izjemno dinamiko in raznolikost. Seveda pa je predpogoj za delo v založništvu strast do knjig in zavedanje, kako knjige dejansko vplivajo na vsakega posameznika in na družbo kot celoto.

Zakaj ste se odločili, da boste prodajali nekaj, kar je na nek način vse težje prodajati – knjige?

Ne moremo reči, da se knjige težko prodajajo, saj veljajo zanje podobne zakonitosti, kot na primer za druge izdelke. Je pa treba priznati, da je slovenski knjižni trg neprimerno manjši, kot je trg za knjige v na primer angleškem jeziku. Ravno zaradi tega je za prodajo knjig treba uporabiti več kreativnosti, hitreje reagirati na spreminjanje razmer, podrobno spremljati svetovne in domače knjižne produkcije ter razvijati inovativne prodajne poti in poslovne modele. Če se za posamezno knjigo uspe sestaviti dober založniški mozaik – avtor, dobra zgodba, dober naslov, oblikovanje naslovnice, kreativne marketinške aktivnosti, pokrivanje medijev – potem se tudi knjige lahko dobro prodajajo. Vse to prinaša v moj poklic izjemno dinamiko in raznolikost. To mi omogoča, da svoje delo opravljam s strastjo in predanostjo.

Katera je trenutno najbolj brana Beletrinina knjiga?

Trenutno sta najbolje prodajani knjigi dveh slovenskih avtoric, in sicer roman Vesne Milek Kleopatra ter roman Irene Svetek Tam, kjer plešejo tulipani. Obe avtorici sta s svojimi romani že v preteklosti  vzbudili zelo dober odziv bralcev in bili zato deležni tudi veliko medijske pozornosti. Pri obeh novih romanih ni nič drugače. Medtem ko je Vesna Milek tokrat posegla na področje zgodovinskega romana, se je Irena Svetek odločila za zgodovinsko družinsko sago, kar je pri slovenskih bralcih očitno zelo zaželeno. Oba romana odlikuje odlična in precizno postavljena zgodba, ki je napisana v živem, prepričljivem in zelo berljivem jeziku.

Katere naslove ste letos ponatisnili zaradi velikega zanimanja?

V minulih letih vlada veliko zanimanje predvsem za slovenske avtorje. Tako smo ponatisnili prvi del trilogije kriminalk Irene Svetek Rdeča kapica, prav tako pa tudi tretji del trilogije Ferija Lainščka Kurja fizika. Seveda ne gre prezreti ponatisa romana Ane Schnabl September, za katerega je prejela nagrado kresnik za najboljši roman leta 2024. Ponatisnili smo tudi knjigo Slovenologija, ki prinaša 38 bistroumnih in humornih zapisov o Sloveniji in Slovencih, izpod peresa Američana Noaha Charneyja, ki že vrsto let živi v Kamniku. Ne nazadnje pa se je za veliko uspešnico izkazal prevod japonskega romana Maček gre na pot japonske avtorice Hiro Arikawa.

Kateri so letošnji vroči poletni naslovi?

Poleg že omenjenih dveh najbolje prodajanih romanov, Kleopatra in Tam, kjer plešejo tulipani, bralci najraje posegajo po biografijah Petra Opeke (Peter Opeka, ostani z nami), Andreja Stareta (Minister Gregor pa nič), Nikole Jokiča (Nikar tako resno) in avtobiografiji pokojnega papeža Frančiška (Upanje). Zelo iskan je tudi roman September, za katerega je Ana Schnabl prejela kresnika. Zelo popularen pa je tudi roman Andrea Acimana Popolni dnevi.

Kaj pa vi priporočate za poletno branje? 

Med mojimi najljubšimi knjigami letošnjega poletja je Izginula kraljestva Normana Daviesa; gre za izjemno zanimivo zgodovinsko knjigo, v kateri Davies spiše obsežno hvalnico narodom, ki so izginili z zemljevidov, a ostajajo všiti v tkivo evropske zgodovine. Pričara nam pozabljena kraljestva ter jih oživi z vso svojo natančnostjo, popiše pa jih v izjemno berljivem in zanimivem slogu.

Slovenoljub je nova knjiga najbolj navdušenega prebivalca Slovenije, Noaha Charneya, v kateri iskreno in v svojem duhovitem slogu predstavlja kulturno tradicijo »najboljše dežele na svetu«. Knjiga, s katero se lahko v Slovenijo zaljubi vsakdo. 

Knjiga Beatrice Salvioni z naslovom Prekleta je v Italiji čez noč postala velika uspešnica. Gre za navdihujočo zgodbo o prijateljstvu dveh deklet in vznemirljiv roman o odraščanju, postavljen na italijansko podeželje v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Se bralne navade poleti spremenijo? Ali to kot založba občutite?

Ljudje poleti namenijo več časa branju, kar se pozna tudi pri nakupih knjig v knjigarnah ali prek spleta. Zelo se poveča tudi branje e-knjig na platformi Beletrina Digital, saj je uporaba omenjene platforme izrazito primerna za dopustovanje. Z njeno uporabo se bralci izognejo prenašanju tiskanih knjig in dodatnih potovalk, saj jim Beletrina Digital omogoča dostopanje do e-knjig od koderkoli in kadarkoli. Zato poleti poveča tudi prodaja e-bralnikov, ki omogočajo zelo enostavno in prijetno branje.

Avtorica: Lara Gril