Okrogla miza o knjigi Gelč Jontes
Spoštovane novinarke in novinarji,
skoraj osem desetletij je moralo miniti, da je zbirka novel nadarjene slovenske pisateljice Gelč Jontes Sreča na črepinjah končno našla pot do nas. Pisateljica jo je izdala leta 1943, a literarna stroka, čeprav ni zanikala njene nadarjenosti, z njenim pisanjem zaradi nazornih opisov ljudi z roba družbe in ženske seksualnosti, ni bila preveč zadovoljna, zato so njene zgodbe počasi in vztrajno potonile v pozabo. In tako bi bržkone ostalo, če se ne bi
včasih zgodile nenavadne reči. Tako so lani pri Beletrini po naključju dobili v roke neobjavljene spomine Petra Božiča, ki so nedavno izšli v knjigi z naslovom Ko oblasti sploh ni. V njih se Božič z veliko naklonjenostjo spominja takrat precej starejše pisateljice Gelč in njene odlične literature. Kdo je ta ženska, so se vprašali, in zakaj je ne poznajo? Njeno knjigo so našli na Bolhi, jo prebrali, bili presunjeni in očarani nad njenimi opisi življenja
iz predvojne Ljubljane in jo z velikim veseljem ponatisnili ter ji dodali spremno besedo dr. Mateje Ratej.
Če vas, cenjene novinarke in novinarji, zanimata življenje in delo te skrivnostne pisateljice ljubljanskega obrobja, vas prisrčno vabimo, da se nam pridružite na dogodku v čast Gelč Jontes in drugih prezrtih avtoric, ki ga Beletrina prireja v sodelovanju s Slovensko matico v sredo, 19. oktobra, ob 12. uri. Dogodek, na katerem bodo o Gelč in drugih avtoricah z novinarko Klaro Širovnik razpravljale dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Ignacija J. Fridl in dr. Irena Selišnik, bo potekal v prostorih Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani.
»Pisateljica Gelč Jontes je vzorčni primer, kako so v slovenski literarni zgodovini uspešno utišali nadarjene književne ustvarjalke, izdaja njenih zbranih novel in črtic Sreča na črepinjah pa poziv, da poskušamo najti še druge literarne rokopise v preteklosti prezrtih slovenskih pisateljic, ki jih nekoč (pre)vladajoči moški pogled na književnost ni uspel poslati na smetišče zgodovine.« – Ignacija J. Fridl
»Gelč Jontes – drzno drugačna pripovednica tridesetih let.« – Katja Mihurko Poniž
»Gelč Jontes v svojih zgodbah predstavlja anatomijo bede v medvojnem obdobju, ki jo je poznala skozi lastno življenjsko izkušnjo.« – Irena Selišnik
»Gelč Jontes je portretistka slovenske družbe, predvsem pa slovenske ženske – tako zelo odmaknjene, dolga leta nezanimive in skrite za tako imenovanimi velikimi temami.« – Klara Širovnik