Beletrinin mesečni novičnik

Epohalni pretresi in odkritja v oktobrskih knjižnih novostih

Oktober na Beletrinine knjižne police prinaša tri izjemna dela. V svojem novem romanu z zgovornim naslovom Karantena ugledni zdravnik mikrobiolog in imunolog, pa tudi pesnik, pisatelj in esejist Alojz Ihan podreza v občutljivo in še vedno sveže obdobje epidemije covid-19, ki je globoko zarezala v naše življenje. V izjemno človeški roman, poln zapletenih odnosov, družinskih travm in tragedij, konfliktov in napetosti, avtor spretno vtke pretanjen družbeni komentar, spopadanje s krizno situacijo pa prikaže večplastno, kompleksno in z vidika tistih, ki so bolje in hitreje razumeli resnost položaja, a so bili pogosto izključeni iz odločanja.
 
Ob stoletnici smrti Marcela Prousta na knjižne police prihaja ponatis njegovega cikla sedmih romanov Iskanje izgubljenega časa, ki mu Beletrina dodaja veliko literarno odkritje izpred nekaj let, Petinsedemdeset listov v prevodu in s spremno besedo Katarine Marinčič. Ta se v svoji spremni besedi navezuje tudi na znameniti cikel Iskanje izgubljenega časa. Po besedah prevajalke je knjiga z naslovom Petinsedemdeset listov zbirka fragmentov, nabor zapiskov in skic, nastalih v obdobju, ko je Proust začenjal snovati svoje véliko delo. Gre za odkritje, ki ga literarni sladokusci in oboževalci francoskega literarnega virtuoza nikakor ne smejo spregledati.
 
Posebna izdaja meseca oktobra bo dvojezična knjiga Krota Ane Marwan, ki jo je avtorica napisala v nemščini pod naslovom Wechselkröte in zanjo prejela eno od najpomembnejših literarnih nagrad v nemško govorečem svetu, nagrado Ingeborg Bachmann, zdaj pa bo bralcem na voljo v slovenskem in nemškem jeziku. Gre za skupni projekt Beletrine in avtoričine salzburške založbe Otto Müeller Verlag, Kroto pa je v slovenščino prevedla Amalija Maček.

Kako so literarne revije vplivale na procese demokratizacije v Vzhodni Evropi 

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije (MNZS) je na ogled razstava Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004, ki je nastala v okviru dveletnega mednarodnega projekta LITMAG, na čelu katerega je Beletrina. Glavni namen projekta je ohraniti zgodovinski spomin na revije, ki so imele večplastno vlogo, poleg tega, da so predstavljale glas nasprotovanja totalitarnim režimom in s tem vplivale na procese demokratizacije v vzhodni Evropi, so prinašale vrhunsko literaturo in misel, iz katere se lahko še danes veliko naučimo.

Projekt združuje osem partnerjev iz šestih evropskih držav, Italije, Litve, Madžarske, Avstrije, Poljske in Slovenije. V projektu raziskujejo okoli šestdeset vzhodnoevropskih literarnih revij, na razstavi pa je obširneje predstavljenih dvanajst, tudi slovenskih, med katerimi sta izjemno pomembno vlogo na tem področju odigrali Nova revija in Mladina, ki veljata za znanilki demokracije, slovenske pomladi in osamosvojitve. 

Foto: Kreativna baza

Razstava bo v MNZS na ogled do 6. novembra, ko bo iz Slovenije potovala v partnerske države projekta, na Poljsko, v Avstrijo, na Madžarsko, v Litvo in Italijo. V okviru projekta pripravljajo tudi tri spletna predavanja na temo omenjenih revij, prvo bo potekalo v ponedeljek, 17. oktobra, ob 11. uri.

Beletrina v živo

Prva v nizu oktobrskih oddaj Beletrina v živo, ki so na Beletrininem kanalu YouTube na sporedu vsak ponedeljek ob 20. uri, je že na ogled. Posvečena je Petru Handkeju in njegovemu romanu Ponovitev, v katerem opisuje fizično in miselno potovanje protagonista Filipa Kobala, ki se odpravi v domovino svojih slovenskih prednikov. O romanu, v katerem Handke vzpostavi zelo ljubeč in natančen odnos do slovenskega jezika, se je s soprevajalko dr. Silvijo Borovnik pogovarjala novinarka in urednica Maruša Prelesnik Zdešar.

Naslednji večerni pogovor se bo vrtel okoli velikana svetovne literature Marcela Prousta, avtorja izjemnega cikla romanov Iskanje izgubljenega časa. Beletrina bo ob stoletnici pisateljeve smrti izdala ponatis vseh sedmih romanov cikla in mu dodala še osmi zvezek, Petinsedemdeset rokopisnih listov v prevodu Katarine Marinčič, ki so ga odkrili leta 2018 in ki predstavlja prve osnutke celotnega cikla ter daje edinstven vpogled v proces Proustovega ustvarjanja. S prevajalko in Proustovo poznavalko Katarino Marinčič se bo pogovarjala pisateljica in novinarka Lara Paukovič.

V vznemirljivi svet sanj bo gledalce popeljal pogovor o knjigi Na pragu prebujenja, v kateri se avtorica, raziskovalka hindujskih in budističnih filozofskih sistemov ter proučevalka življenja himalajskih puščavnic in puščavnikov Nina Petek, potaplja v svetove lucidnih sanj v budizmu. O sanjah, ki niso zgolj brezpredmetna kaotična vsebina, skovana iz mentalnih ostankov naših budnih življenj, ampak prizorišče razodevanja vrhovnih resnic o nas samih in svetu, se bo z Nino Petek pogovarjala voditeljica Mojca Mavec.

V naslednji oddaji bomo spregovorili o knjigi neimenovanega avtorja Življenje Lazarčka s Tormesa iz zbirke III. letnika Klasične Beletrine, ki izide novembra in jo je možno prednaročiti. Gre za enega izmed prvih modernih romanov svetovne književnosti, napisanega še pred Cervantesovim Don Kihotom. Podoba Španije 16. stoletja je kulisa za napeto življenjsko zgodbo šestnajstletnega fanta, ki se potika po deželi in doživlja vesele in bridke dogodivščine. Lazarček je pavliha, trpin, junak in žrtev – smejemo se mu in hkrati sočustvujemo z njim. Roman mojstrsko oriše etično ozadje tedanjega časa, pa tudi način, kako junak rešuje svoje spore z moralo in družbo. O knjigi se bosta pogovarjali avtorica spremne besede Maja Šabec in voditeljica Blažka Müller.

V zadnji oktobrski Beletrini v živo bo na sporedu pogovor o drugem romanu pisatelja, kritika, dramaturga, urednika in literarnega zgodovinarja Lada Kralja Ne bom se več drsal na bajerju. Roman avtorja, ki ga odlikuje izjemna pisateljska veščina, bralca popelje v Ljubljano v času med drugo svetovno vojno in po njej, o njem pa se bo s publicistom Boštjanom Tadelom in pisateljem Ivom Svetino pogovarjala novinarka Maja Peharc.

Nagrajene Beletrinine Espressne zgodbe 

Beletrina je s projektom  Espressne zgodbe, ki ga je skupaj z agencijo Renderspace zasnovala za blagovno znamko kavnih aparatov De'Longhi Hrvatska, na WEBSI Digitalni presežki Slovenije, ki nagrajuje domače digitalne presežke, osvojila drugo mesto v kategoriji vsebinskega marketinga.,

Letos se je za 34 prestižnih WEBSI nagrad v 28 kategorijah potegovalo kar 180 projektov. Nagrade so letos podelili enajstič, namen projekta pa je spodbujati in predstavljati odlične digitalne zgodbe in njihova ozadja.

Mitja & Mitja o slovenski kulturni politiki nekoč in danes

Beletrina v sodelovanju s Cankarjevim domom vabi v ponedeljek, 17. oktobra, ob 19. uri v Klub Cankarjevega doma, kjer se bo pisatelj in direktor Beletrine Mitja Čander pogovarjal z legendarnim direktorjem Cankarjevega doma Mitjem Rotovnikom ob njegovi 80. obletnici. 

Mitja Rotovnik je bil vse od ustanovitve Cankarjevega doma leta 1982 do upokojitve leta 2014 generalni direktor osrednje slovenske kulturne ustanove in oster kritik slovenske kulturne realnosti. Z Mitjem Čandrom bosta osvetlila njegova prizadevanja pri izgradnji in delovanju Cankarjevega doma, ki je vse do danes kompleksna in unikatna slovenska kulturna ustanova, ob tem pa bosta odstirala tudi zagate slovenske kulturne politike od socializma do danes. Cankarjev dom je še danes zgodba o uspehu, ki nikakor ni samoumevna. 

Poklon Gelč Jontes in drugim prezrtim avtoricam

Slovenska matica in Beletrina vabita v sredo, 19. oktobra, ob 12. uri na okroglo mizo v čast nadarjeni, a dolga desetletja spregledani pisateljici Gelč Jontes (1906–1973), katere zbirka novel Sreča na črepinjah, ki so jo navdahnile zgodbe ljubljanskega obrobja pred drugo svetovno vojno, je prvič izšla leta 1943, Beletrina pa jo je v osveženi jezikovni izdaji ponatisnila pred kratkim. Gelč Jontes je kot literarna ustvarjalka ostala prezrta tudi zaradi nazornih opisov značajev in življenja ljudi s socialnega dna, pri čemer se ni izogibala tematiziranju ženske seksualnosti. 

Dogodek, na katerem bodo o Gelč Jontes in drugih prezrtih avtoricah z novinarko Klaro Širovnik razpravljale dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Ignacija Fridl in dr. Irena Selišnik, bo potekal v prostorih Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani.

Joži na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega

V petek, 21. oktobra, ob 19. uri bo na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega v prav posebni vlogi nastopila legenda slovenskega gledališča Jožica Avbelj. Skupaj s pisateljico in dramaturginjo Petro Pogorevc, avtorico biografije Joži, bosta predstavili knjigo, ki bralca z veliko mero sproščenosti in kančkom pogovornega jezika popelje po poti velike igralke, prejemnice številnih priznanj in nagrad, med njimi sedmih Borštnikovih nagrad za igro in Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Pogovor bo moderirala televizijska voditeljica, novinarka in publicistka Bernarda Žarn.

V Joži Jožica Avbelj bralca spusti tudi v zaodrje predstav in razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.«

Beletrinini trubadurji na poti v različne slovenske kraje

Z Vesno Vuk Godina, ki predstavlja svojo knjigo Zablode feminizma, se bodo družili bralci v Hrastniku, Radovljici, Trbovljah, Dravogradu in Šentjurju, Tone Vogrinec in Marko Radmilovič bosta z biografijo Vsi me kličejo Tona potovala v Slovenske Konjice, Žalec, na Ravne na Koroškem, v Tržič in Velenje, Ana Schnabl pa bo z romanom Plima obiskala Radence. Tone Partljič se bo z bralci tokrat srečal v Laškem, kjer bo predstavil svojo knjigo Ljudje z otoka, Feri Lainšček pa bo trubadursko potovanje s Kurjim pastirjem nadaljeval v Žalcu. Svojo pot med bralci nadaljujejo tudi Goran Vojnović, ki bo v Litiji predstavil svoj roman Đorđič se vrača, Andrej E. Skubic bo z romanom Krasni dnevi v roki obiskal Križevce pri Ljutomeru, Petra Pogorevc in Jožica Avbelj bosta v Šmarju pri Jelšah predstavili biografski roman Joži, medtem ko bo Irena Svetek o zapletih v kriminalki Beli volk pripovedovala bralcem v Kranju.

S trubadurji je na izbranih dogodkih tudi Beletrinina knjigarna, ki ponuja izbor knjig po posebno ugodnih cenah.

Pisateljica Ana Marwan prevzela uredništvo revije Literatur und Kritik

Na Dunaju živeča slovenska avtorica Ana Marwan, ki ustvarja v slovenskem in nemškem jeziku, je postala odgovorna urednica avstrijske literarne revije Literatur und Kritik, ki izhaja pri založbi Otto Müeller Verlag. 

© Otto Müller Verlag

Uredniške vajeti je prevzela iz rok pisatelja Karla-Markusa Gaußa, ki je v času svojega več kot tri desetletja dolgega urednikovanja revijo proslavil kot eno izmed najbolj uglednih literarnih revij doma in v tujini. Pri založbi so prepričani, da Ana Marwan kot nov in ambiciozen glas v literarnem svetu k uredniškemu mestu pristopa z vso potrebno kompetentnostjo, talentom in občutljivostjo.