Razstava Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004
Razstava
Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji:
Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004
Muzej novejše zgodovine Slovenije,
Celovška cesta 23, Ljubljana
Ljubljana – V Muzeju novejše zgodovine Slovenije (MNZS) so danes, v četrtek, 29. septembra, predstavili razstavo Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004, ki je nastala v okviru dveletnega mednarodnega projekta LITMAG. Glavni namen projekta je ohraniti zgodovinski spomin na revije, ki so imele večplastno vlogo, poleg tega, da so predstavljale glas nasprotovanja totalitarnim režimom,
so prinašale vrhunsko literaturo in misel, iz katere se lahko še danes veliko naučimo.
O razstavi in projektu so spregovorili direktor Beletrine Mitja Čander, muzejski svetnik v MNZS dr. Marko Štepec, ki je zbrane tudi popeljal po razstavi, in vodja produkcije pri Beletrini in koordinatorka projekta Maja Papič.
Razstava se za javnost odpira danes, v četrtek, 29. septembra, ob 18. uri, na ogled pa bo do 6. novembra, ko bo iz Slovenije potovala v partnerske države projekta, na Poljsko, v Avstrijo, na Madžarsko, v Litvo in Italijo.
Foto: Kreativna baza
Kot je povedal Mitja Čander, je bil tudi sam vpet v nekatere od predstavljenih in proučevanih publikacij, omenimo Literaturo, Novo revijo in Dialoge, saj je intelektualno odraščal v drugi polovici devetdesetih let in v začetku novega tisočletja, ko se je še zelo čutil živi vpliv literarnih revij. »Od nekdaj me je fasciniralo, kako so te majhne revije z nekaj sto ali tisoč natisnjenimi izvodi v nekem drugem času, v nekem avtoritarnem socialističnem obdobju izrazito vplivale na družbeno klimo, kako so bile pravzaprav oaza svobode, kako so nadomeščale medijsko svobodo, ki bi jo sicer naj deklarativno zagotavljale institucionalne medijske hiše in druge institucije.« A vendar te revije niso bile zgolj opozicija totalitarni oblasti, temveč so predstavljale tudi okno v svet, saj so »vzpostavljale stik z najbolj zanimivo in provokativno sodobno svetovno literarno in filozofsko sceno.«
Foto: Kreativna baza
Dr. Marko Štepec je opozoril, da so bile literarne revije vselej zelo pomembne, saj je bil »jezik bistveni del slovenske narodne identitete«. Kot temeljni reviji je navedel Ljubljanski zvon ter Dom in svet, obdobje po drugi svetovni vojni pa so zaznamovale številne, začenši z Besedo, Revijo 57 in Perspektivami, v sklopu projekta LITMAG pa sta v ospredju Nova revija in Mladina. Slednja sicer ni literarna revija, z izjemo priloge Mlada pota, je pa »hote ali nehote s posameznimi članki testirala meje dovoljenega in bila deležna cenzure in prepovedi«. Posebno vlogo je odigrala Nova revija, ki je nastala v začetku osemdesetih prejšnjega stoletja, v času stopnjevanja gospodarske in družbene krize, na pobudo skupine 60 slovenskih intelektualcev, ki je predlagala ustanovitev nove kulturne revije. »Prva številka Nove revije je izšla leta 1982 in je kljub številnim političnim in medijskim pritiskom postala jedro opozicijskih prizadevanj za demokracijo in človekove pravice. Vrhunec odmevnosti je dosegla leta 1987, s svojo 57. številko, s prispevki za slovenski nacionalni program,« je povedal dr. Štepec, ki se je ozrl tudi na čezmejno ustvarjanje, kjer so prav tako delovale slovenske literarne revije. Razstava pozornost namenja tudi literarnim revijam drugih vzhodnoevropskih držav, ki sodelujejo v projektu LITMAG.
Foto: Kreativna baza
Maja Papič je povedala, da v projektu sodeluje osem partnerjev iz šestih evropskih držav in raziskuje vzhodnoevropske literarne revije, ki so v obdobju po drugi svetovni vojni izražale nasprotovanje avtoritarnim in totalitarnim režimom ter njihov vpliv na procese demokratizacije v Evropi. V nadaljevanju dveletnega projekta pripravljajo tri spletna predavanja in izdajo publikacije, partnerji pa si želijo pritegniti k sodelovanju še druge vzhodnoevropske države, predvsem države nekdanje Sovjetske zveze in nekdanje Jugoslavije, ter izdati antologijo literarnih tekstov.
Foto: Kreativna baza
