Beletrinin mesečni novičnik

Biblos v ožjem izboru za nagrade The Zero Project za vključevanje oseb z različnimi oviranostmi
 

Beletrinina platforma Biblos za izposojo in nakup e-knjig se je v okviru mednarodne mreže The Zero Project uvrstila v drugi krog izbora #ZeroCall23 za najboljšo že uveljavljeno socialno inovacijo, ki spodbuja socialno vključevanje ljudi z različnimi invalidnostmi in oviranostmi. Gre za znano in uveljavljeno mednarodno platformo, katere osnovno poslanstvo je izboljševanje vsakdanjega življenja oseb z invalidnostmi in  drugimi oviranostmi, združuje pa inovatorje, odločevalce in strokovnjake za invalidnost iz več kot sto držav. Ti iščejo rešitve in spodbujajo dobre prakse na področjih neodvisnega življenja, politične udeležbe, izobraževanja, zaposlovanja, dostopnosti ter uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij ranljivih skupin.

Teme letošnjega razpisa za najboljše inovacije so samostojno življenje, udejstvovanje v politiki ter uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij, udeleženci iz 78 držav pa so prijavili kar 319 projektov. V ožji izbor se je uvrstilo 156 inovacij iz 63 držav, končni izbor, ki bo objavljen predvidoma oktobra, pa bo zajemal 75 inovativnih rešitev, ki bodo posebej izpostavljene v poročilu platforme The Zero Project. 

Spominsko srečanje v čast Petru Božiču na vrtu Društva slovenskih pisateljev
Ob skorajšnji 90. obletnici rojstva ter nedavnem izidu doslej neobjavljenih spominov pisatelja in dramatika Petra Božiča z naslovom Ko oblasti sploh ni, pripravljata Beletrina in Društvo slovenskih pisateljev spominsko srečanje, ki bo v ponedeljek, 19. septembra, ob 18. uri na vrtu Društva slovenskih pisateljev. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi doprsni kip Petra Božiča, ki je delo akademskega kiparja Mirsada Begića, Društvu slovenskih pisateljev pa ga poklanja Božičev prijatelj Jožef Školč. Zbrane bosta nagovorila direktor Beletrine Mitja Čander in predsednik Društva slovenskih pisteljev Dušan Merc, o Petru Božiču in njegovem delu pa se bodo z voditeljem Antišo Korljanom pogovarjali dr. Darko Štrajn, dr. Lev Kreft in Jožef Školč.

Beletrina v živo
Septembrski cikel tedenskih oddaj Beletrina v živo, ki so na Beletrininem kanalu YouTube na ogled vsak ponedeljek ob 20. uri, se je začel s pogovorom o Avignonskem kvintetu enega najslavnejših in najbolje prodajanih angleških romanopiscev 20. stoletja Lawrencea Durrella. Obsežno eksperimentalno delo, namenjeno literarnim sladokuscem, je osupljivi mozaik prepletenih petih romanov in predstavlja izjemen literarni podvig, o katerem se je s prevajalcem Ferdinandom Miklavcem pogovarjala novinarka Ksenija Horvat.

Naslednji pogovor bo posvečen romanu Kakor komu drago, ki bo bralcem kmalu na voljo kot del prihajajočega III. letnika Klasične Beletrine. Avtor romana Jun'ichirō Tanizaki je eden najprodornejših in najbolj prevajanih japonskih piscev in mislecev začetka 20. stoletja, o njem in njegovem delu pa se bo z Nagiso Moritoki, avtorico spremne besede, pogovarjala novinarka Nina Cijan.

Teden pozneje bosta o knjigi Ko oblasti sploh ni Petra Božiča, ki prinaša doslej neobjavljene spominske zapise leta 2009 preminulega pisatelja in dramatika, razpravljala njegov tesni prijatelj, pisatelj Mate Dolenc, in novinarka Nina Jerman.
 
Zadnji v nizu pogovorov tega meseca, ki bo na sporedu 26. septembra, bo gledalce popeljal v svetove sanj v budizmu, ki jih v knjigi Na pragu prebujenja razkriva Nina Petek. Z avtorico bo drobce sanj in iluzij v celoto sestavljala novinarka Mojca Mavec.

Tudi jeseni bodo Beletrinini trubadurji obiskali več krajev po Sloveniji

Petra Pogorevc in Jožica Avbelj bosta knjigo Joži: biografija Jožice Avbelj predstavili v Ljubljani in Trebnjem, Goran Vojnović bo z odmevnim romanom Đorđič se vrača gostoval v Trbovljah, Kočevju in Tolminu, Irena Svetek pa se bo o vznemirljivi kriminalki Beli volk z bralci pogovarjala v Ljubljani in Metliki. Vesna Vuk Godina bo o Zablodah feminizma z bralci razpravljala na Ptuju, v Zagorju ob Savi in v Radljah ob Dravi, Tone Vogrinec in Marko Radmilovič pa bosta z biografskim romanom Vsi me kličejo Tona gostovala v Križevcih pri Ljutomeru in v Krškem. Gabriela Babnik bo z romanom Tišina, polna vetra gostovala v Ljubljani, Nanča Kosmač Kogej in Andraž Gombač pa z zbirko kratke proze Cirila Kosmača Lovim pomladni veter v Novi Gorici. Na Obalo se odpravljata Igor Saksida in Masayah, ki bosta v Ankaranu predstavila celostno umetnino H2SO4, Zbirko slovenske uporniške poezije, medtem ko bo Jani Virk obiskal Žalec, kjer bo predstavil roman Jaka in Vane. Feri Lainšček bo tokrat na poti s Kurjim pastirjem, o katerem se bo pogovarjal v Bovcu, Ana Schnabl pa s svojo Plimo potuje v Domžale. V Mariboru bo Mateja Ratej govorila o burni prvi polovici 20. stoletja, ki jo popisuje v knjigi Triumfator, Anton Korošec v prvi Jugoslaviji, Tone Partljič pa bo poskrbel za sproščeno vzdušje v Laškem, kjer bo nastopil z romanom Ljudje z otoka.

S trubadurji je na izbranih dogodkih tudi Beletrinina knjigarna, ki ponuja izbor knjig po posebno ugodnih cenah.

Dnevi poezije in vina za konec poletja

Foto: Matej Pušnik

Zadnji teden avgusta so Ptuj in številni drugi kraji dihali s 26. festivalom Dnevi poezije in vina, ki je gostil osemnajst pesnikov iz desetih držav. Na številnih prizoriščih se je zvrstilo več kot šestdeset dogodkov, med njimi velika pesniška branja, pogovori s pesniki, glasbeni koncerti in branje Odprtega pisma Evropi, ki ga je letos napisala galicijska pesnica in aktivistka Chus Pato. Tudi letos so na festivalu, ki občinstvo privablja z bogatim in raznolikim programom, navdušili pesniki različnih generacij, med njimi častna gosta, ameriška pesnica Carolyn Forché in poljski pesnik Tomasz Różycki, ki je dejal: "Mislim, da je poezija del življenja, brez nje čez nekaj časa ne moreš več živeti."

Kot programski vodja je festival še zadnjič podpisal Aleš Šteger, že oktobra pa bo vajeti prevzela pesnica in prevajalka Kristina Kočan, sicer dolgoletna sodelavka festivala. Doslej je na festivalu nastopila v vlogi pesnice, voditeljice pogovorov s pesniki in drugih dogodkov, letos pa se je preizkusila kot njegova kuratorka.
 
Kristina Kočan je tudi prejemnica letošnje Veronikine nagrade za najboljšo poezijo, ki jo od leta 1997 podeljuje Mestna občina Celje. Veronikina lavreatinja je postala s svojo četrto pesniško zbirko Selišča, za kar ji iskreno čestitamo.

Foto: Bojan Atanaskovič

Aleš Šteger bo za roman Neverand prejel mednarodno nagrado Spycher
Pisatelj, pesnik in programski direktor Beletrine Aleš Šteger bo 25. septembra v Švici za roman Neverend prejel še eno pomembno mednarodno priznanje, nagrado Spycher, ki jo že več kot dvajset let podeljuje fundacija Leuk Castle.

S tem se Šteger pridružuje številnim pomembnim avtorjem, ki so nagrado prejeli doslej, med njimi tudi Adam Zagajewski in Mircea Cărtărescu. Kot so zapisali v utemeljitvi, je zgodba Neverenda, v kateri »nam prihaja naproti evropska prihodnost«, še bolj pereča in aktualna kot pred petimi leti, ko je nastala, v njej pa med drugim beremo o razpadajočih evropskih demokracijah in bližajoči se vojni, ki jih doživlja pisatelj v življenjski in pisateljski krizi. Alešu iskreno čestitamo!

Foto: Mankica Kranjec