Beletrinin mesečni novičnik

Dnevi poezije in vina za konec poletja

Med 22. in 27. avgustom bo na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji potekala že 26. izdaja mednarodnega festivala Dnevi poezije in vina. Letošnja častna gosta festivala bosta ameriška pesnica Carolyn Forché in poljski pesnik Tomasz Różycki, katerih izbrane pesmi bodo še pred začetkom festivala izšle v dvojezičnih knjigah. Odprto pismo Evropi bo letos prispevala in na festivalu prvič javno prebrala svetovno znana galicijska pesnica in aktivistka Chus Pato, med slovenskimi pesniki pa bo v fokusu delo Vinka Möderndorferja.

Srce festivala, ki se mu poleg poezije in vina obeta še razgiban multidisciplinarni umetniški program, bo tokrat ptujska Mestna tržnica, ki bo ob večerih med 25. in 27. avgustom gostila Velika pesniška branja. Po odmevnih branjih, na katerih se bo predstavilo vseh 20 gostij in gostov festivala, bodo obiskovalce bodisi zasanjali bodisi razgibali koncerti glasbenih skupin Elis Noa, Hamo&Tribute 2 Love in Moveknowledgement, nastopila pa bo tudi raperka Masayah.

Zadnje festivalsko popoldne bo potekalo v znamenju družabnega vinsko-kulinaričnega dogodka Poezija vina. Na Mestnem trgu se bo predstavilo več kot 20 slovenskih vinarjev in številni lokalni ponudniki hrane, umanjkal pa ne bo niti kreativni spremljevalni program.

Letošnja festivalska edicija uvaja dva nova programska sklopa: Pesniški posvet prinaša soočenja pesniških parov, v okviru katerih bodo pesniki razpravljali o vprašanjih, povezanih s pesništvom ter kreativnim pisanjem, medtem ko se bosta na dogodkih Poezija, glasba in vino dvema pesnikoma pridružila dva glasbenika – ob vzorcih izbranih vin bodo skupaj raziskovali improvizacijo v poeziji in glasbi.
 
Vsi dogodki odmevnega festivala – z izjemo Poezije vina –, ki vsako leto privabi okoli 8000 obiskovalcev, bodo tudi tokrat brezplačni. Kot vsakokrat, bodo potekali v slovenskem in angleškem jeziku.

Beletrinini trubadurji na avgustovskih obiskih

Beletrinini trubadurji, poletni niz dogodkov, se bo zaradi izjemnega odziva knjigoljubcev nadaljeval vse do konca leta. Toda preden napočijo hladnejši meseci, moramo bralci do konca užiti vroče poletje, ki bo avgusta prineslo štiri trubadurska gostovanja.

Na isti dan, 18. avgusta, bo v koprski Osrednji knjižnici Srečka Vilharja gostoval avtor odmevne knjige Đorđić se vrača Goran Vojnović, v knjižnici v Laškem pa Tone Vogrinec in pisatelj Marko Radmilović z biografskim romanom Vsi me kličejo Tona. Teden za tem, 25. avgusta, bo Tone Vogrinec spregovoril v goriški knjižnici, 30. avgusta pa se bo Petra Pogorevc v idrijski Mestni knjižnici razgovorila o Joži.

S trubadurji je na izbranih dogodkih tudi Beletrinina knjigarna, ki ponuja izbor knjig po posebno ugodnih cenah.

Beletrina v živo

Avgustovski cikel Beletrine v živo je uvedel pogovor o Stendhalovih Italijanskih kronikah, ki bodo izšle v III. letniku Klasične Beletrine. O zgodbah, ki upovedujejo univerzalne teme ljubezni in nasilja, sta se pogovarjala avtor spremne besede, zgodovinar ddr. Igor Grdina in etnolog dr. Tomaž Simetinger.

V zbirko kratke proze Podobe iz sanj Ivana Cankarja se bosta 8. avgusta poglobila ddr. Igor Grdina in voditeljica Bernarda Žarn. Teden pozneje, 15. avgusta, bo čas za Joži – Jožico Avbelj –, najnovejše biografsko delo izpod peresa Petre Pogorevc, avtorice uspešnice Rac. V pogovoru bosta sodelovali tako avtorica kot naslovna junakinja, pogovor z njima pa bo vodila novinarka Ksenija Horvat.
 
V sklopu Dnevov poezije in vina bosta v oddaji Beletrina v živo gostovala tudi častna gosta Tomasz Różycki, ki se bo 22. avgusta o Teoriji praznine pogovarjal z novinarko Mojco Mavec, in Carolyn Forché, ki bo 29. avgusta spregovorila o Kamnolomu duš. Z avtorico se bo pogovarjal literarni kritik in prevajalec Igor Divjak.

Beletrinina debata tokrat o kulturi in kulinariki

Kaj je tako posebnega v razgretih poletnih večerih, raznolikih kulturnih festivalih ter majhnih mestih in krajih, da se Slovenke in Slovenci tako množično zgrinjamo na prizorišča, ki združujejo prej našteto? Poezija in vino na Ptuju, grozljivke in žlahtna kapljica v Ljutomeru, pivo in pop glasba v Laškem. Kulinarično – filmski čut pa veliko rojakov povleče tudi čez mejo, v istrsko Toskano - Motovun. Tam se za srednjeveškim obzidjem predajajo filmskim užitkom ob spremljavi tartufov. Zakaj čari malih mest v polnosti zažarijo šele ob tovrstnih dogodkih, čez leto pa večkrat ostajajo spregledani? So prestižni kulturni festivali na neki način res le druga oblika vaških veselic? Kaj je razlog, da je kultura toliko bolj mamljiva v spremljavi hrane in pijače in ali Slovenci sploh razumemo, kaj je to kulturni turizem ter v kakšni meri znamo prodati svoje avtorske produkte, na katere smo tako zelo ponosni? O vsem tem bomo govorili dan pred začetkom 26. Beletrininega festivala Dnevi poezije in vina na Beletrinini debati. 23. avgusta. ob 19. uri bomo z zanimivimi gosti lovili zadnje sončne žarke na Južnem dvorišču Dominikanskega samostana na Ptuju. Z nami bodo etnolog prof. dr. Janez Bogataj, pisatelj Tone Partljič in prof. dr. Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije. Beletrinino debato bo vodila novinarka Valentina Plaskan. Dogodek bo potekal hibridno, v živo in preko Beletrininega Youtube kanala. 

Tomaž Kosmač nominiran za nagrado novo mesto
Pisatelj Tomaž Kosmač, avtor štirih zbirk kratke proze Driska, Žalostno, toda resnično, Punk is dead, Ko jebe in štirih romanov Hvalabogu, Varnost, Sabina in Preko vode do svobode, je s svojo zadnjo zbirko Ko jebe eden letošnjih nominirancev za nagrado za najboljšo zbirko kratkih zgodb preteklega leta - novo mesto. 

Na gradu Grm v Novem mestu bo konec avgusta potekal festival pripovedovanja kratkih zgodb Novo mesto Short, ki ga organizira Založba Goga. Pogovor z nominiranci in podelitev nagrade novo mesto se bosta odvila 26. avgusta ob 20. uri. 

Avtorju iskreno čestitamo!

Razburkano morje poletnih izdaj

Po izjemno odmevni biografiji Rac avtorice Petre Pogorevc bo med bralce kmalu stopila tudi Joži, biografija legendarne gledališke igralke Jožice Avbelj. Knjiga – tudi to je napisala dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega in urednica knjižne zbirke MGL – nastaja v sodelovanju Beletrine, MGL in Festivala Borštnikovo srečanje, osredinja pa se na življenje in delo znamenite slovenske igralke, ki se je rodila ravno v letu, ko je na Čopovi ulici v Ljubljani zaživelo Mestno gledališče ljubljansko, ki mu je pozneje ostala zvesta skozi celotno poklicno kariero.

O nekaterih umetnikih pišejo drugi, spet drugi umetniki in misleci pa o svojih izkušnjah pišejo sami. Tudi pisatelj in absurdni dramatik Peter Božič, čigar doslej neobjavljeni dnevniški zapiski in spomini Ko oblasti sploh ni so tik pred izidom. V več epizodah se posvečajo obdobju od leta 1951, ko je bil karizmatični, uporniški avtor nepogrešljiv člen ljubljanskega boemskega življenja, osredinjenega na priljubljena shajališča, kot so bila Mesing, Rio in Šumi.

Z novim romanom Ne bom se več drsal na bajerju se bo bralcem znova približal sijajni Lado Kralj. Pripoved se odvija v ljubljanski četrti Šiška v času od italijanske okupacije pa do petdesetih let. V središču zgodbe sta najstnika Ivan Knez, ki stanuje blizu znamenitega gradu Jama, in gojenka bližnjega samostana Eva Verdonik, žrtvi italijanskih pregonov. Italijanski okupatorji namreč še posebej izrazito preganjajo mladostnike, češ da so kurirji Osvobodilne fronte. Vlačijo jih v koncentracijsko taborišče na Rabu, kjer številni pomrejo.

V naboru novih Beletrininih izdaj je še zbirka črtic in novel z naslovom Sreča na črepinjah slovenske pisateljice Gelč Jontes, ki je prvič izšla med vojno, leta 1943. Najbolj znane so novele, ki jih je Gelč Jontes že pred vojno objavljala v Ljubljanskem zvonu in Modri ptici, denimo Mlekarica Johana, Junaštvo in smrt starega žandarja, Mati iz jame in Krik v Krakovski ulici. Njene pripovedi so zasnovane skoraj naturalistično, v ospredju zgodb so liki z družbenega dna in njihove osebne erotično obarvane travme. Gelč Jontes je bila po vojni pozabljena, ker je za tedanji okus pisala “preveč surovo”, Beletrina pa ji s ponatisom knjige daje mesto, ki ji pripada.

Zadnje izvirno delo v avgustovski vrsti je študija Na pragu prebujenja: Svetovi sanj v budizmu, podprta s prevodi izbranih besedil budizma. Knjiga avtorice Nine Petek razpira drobce budistične tradicije, ki že od samih začetkov tkejo sanjske krajine. Splet najrazličnejših tipov sanj v zgodnjem indijskem budizmu tlakuje življenjsko pot Sidharthe do njegovih poslednjih sanj in prebujenja v nirvano. Z budizmom mahajana sanje zakorakajo na filozofski parket, nakar sežejo celo do Tibeta in himalajskih puščav, do budističnih jogijev in joginj.

Dnevi poezije in vina, ki bodo zaključili avgust, bodo med bralce naplavili dve pesniški zbirki častnih festivalskih gostov. Kamnolom duš je izbor poezije ameriške pesnice Carolyn Forché, ki ga je pripravila Kristina Kočan, pod naslovom Teorija praznine pa stoji izbor poezije poljskega pesnika Tomasza Różyckega, ki ga je pripravil avtor sam. Ustvarjalnost Carolyn Forché močno zaznamuje njena humanitarna izkušnja, pri čemer se močno naslanja na pričevanja in izkušnje drugih. Njena poezija pričevanja, razpeta med grozotami Auschwitza in prebežniki na reki Rio Grande, intenzivno in iskreno razpira bolečino in trpljenje, zato so jo številni kritiki imenovali za politično pesnico. Na drugi strani pa je pesnik Tomasz Różycki med bralci in kritiki prepoznaven po relativno strogi formi poezije. Ritmizirana poezija se pogosto nanaša na literarno tradicijo soneta, v svojem odnosu do upesnjenega pa hkrati tudi na grotesko, humor in ironijo. A ne gre le za podobo in obliko preteklosti, temveč za ogledalo sedanjosti, v katerem sodobni človek potuje in sanjari o umetnosti.