Beletrinin julijski novičnik
Beletrinin julijski novičnik
Beletrinina debata: Slovenija – butična, neokrnjena in zelena?
V sredo, 27. julija, ob 19. uri vas vljudno vabimo na Beletrinino debato, v okviru katere bodo udeleženci razpravljali o Sloveniji kot zeleni, butični destinaciji in o tem, kaj se skriva za hvalospevi svetovnih turističnih lestvic o naši deželi. Kot običajno bo debata potekala v hibridni obliki, v živo v hladnem zavetju enega največjih naravnih in turističnih
biserov, Postojnski jami in preko neposrednega spletnega prenosa na Beletrininem kanalu YouTube.
Butična petzvezdična destinacija, zelena, čista, raznolika, skriti biser na svetovnih lestvicah, to je le nekaj visokoletečih superlativov o naši državi. Ideja o lepi in zeleni Sloveniji je zakoreninjena malodane v vsakem Slovencu, in če prebiramo nedavne članke uglednega ameriškega medijskega giganta CNN, lahko sklepamo, da živimo v pravljični deželi. Zaradi številnih možnosti
doživetij v neokrnjeni naravi je ugledni popotniški vodnik Lonely Planet Slovenijo v minulem letu umestil v prestižno družbo 10 najboljših destinacij na svetu in kot vodilno destinacijo na področju trajnostnega razvoja. Na tem seznamu od evropskih držav najdemo le še Norveško. Našteli smo le najodmevnejše uvrstitve dvomilijonske podalpske državice, ki jo vodilne
spletne platforme, kljub majhnosti, redno postavljajo ob bok najlepšim zelenim destinacijam. Paradni konj slovenskega turizma so neokrnjena narava in fotogenične destinacije, ki so samo lani po podatkih Slovenske turistične organizacije privabile več kot dvesto tujih novinarjev in spletnih vplivnežev. V tujih medijih so lani prešteli več kot 1920 objav, vrednih
okoli 50 milijonov evrov.
Žal ima bleščeča zelena fasada tudi temnejšo plat. Uradni podatki namreč kažejo, da se biotska raznovrstnost v zadnjih desetletjih naglo zmanjšuje, zaradi ohlapnega izvajanja predpisov in dogovorov v okviru nacionalne in evropske zakonodaje pa je Evropska komisija v preteklosti zoper Slovenijo že sprožila več
postopkov.
Kako zelena je torej naša država danes? Kakšna je prihodnost butičnega in zelenega turizma? S kakšnimi projekti bi morala naravo podpreti domača in evropska politika?
O tem in drugih vprašanjih bo tekel pogovor z gosti, direktorjem Postojnske jame Marjanom Batageljem, okoljevarstvenikom, aktivistom in kmetom Urošem Macerlom ter dr. Aleksandrom Jevškom, ministrom za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Beletrinino debato bosta tudi tokrat vodila novinarja Valentina Plaskan Jordan in Nejc Krevs.
Junijsko Beletrinino debato S knjigo na ležalnik si lahko ogledate na YouTube kanalu Beletrine.
Beletrina v živo z novimi pogovori o literaturi
Julijski niz oddaj se je začel s predstavitvijo zbirke slovenske uporniške poezije H2SO4, ki prinaša 35 pesmi upora, nastalih od časov ljudskega slovstva do danes. Vznemirljiva knjiga si je zastavila – kot močna kislina, po kateri ima naslov, razžirati vsakdanjo apatijo in pozivati k izražanju mnenja na glas, o njej pa se je s soavtorico in eno
najbolj prepoznavnih ustvarjalk na slovenski hiphop sceni Masayah pogovarjal novinar Toni Cahunek. Vabljeni k ogledu.
V ponedeljek ob 20. uri bo na sporedu pogovor o romanu Gabrijele Babnik Tišina, polna vetra, v katerem priznana pisateljica in prevajalka potuje skozi razmerje med pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto plesalko in igralko Jeanne Duval. Z avtorico knjige, ki dvajsetletno obdobje, v katerem so nastale
nekatere najslavnejše pesmi iz kultne zbirke Rože zla, predstavlja kot igro moči med protagonistoma, se bo pogovarjala voditeljica Tajda Lekše.
Teden pozneje pripravljamo pogovor o kultnem romanu Moby Dick ali Kit, ki bo letos izšel v III. letniku zbirke Klasična Beletrina. O brezčasni klasiki ameriškega avtorja Hermana Melvilla, ki surovo opisuje obsesivni lov kapitana Ahaba na legendarnega belega kita, ki mu je na neki prejšnji kitolovski odpravi odgriznil nogo, se bo s
prevajalcem Jernejem Županičem in avtorjem spremne besede Igorjem Divjakom pogovarjala novinarka Nina Jerman.
Tudi zadnji pogovor v tem mesecu bo predstavil knjigo prihajajočega III. letnika Klasične Beletrine, roman Hudičevi napoji nemškega romantičnega pisca E. T. A. Hoffmana. Zgodba karizmatičnega kapucina Medarusa, ki se mu življenje zaradi popite zlodejeve tekočine napolni z vizijami, norostmi, umori, pregrehami, zlobo in zabavo, prinaša briljanten opis
razcepljene osebnosti, ki doživlja globok proces kesanja. Z gostom oddaje, prevajalcem romana Štefanom Vevarjem, se bo pogovarjala voditeljica Blažka Müller.
Beletrinini trubadurji potujejo skozi poletje in naprej
Beletrinini trubadurji nadaljujejo druženje s svojimi bralci in bralkami po vsej Sloveniji. Poletni niz dogodkov, na katerih Beletrinini avtorji in avtorice v živo predstavljajo svoje delo, je nastal v sodelovanju Beletrine in slovenskih splošnih knjižnic že pred dvema letoma, zaradi izjemnega odziva ljubiteljev literature pa se bo tokrat nadaljeval vse do konca leta. S trubadurji je na poti tudi Beletrinina knjigarna, ki ponuja izbor knjig po posebno ugodnih cenah.
Minulo sredo je na Vrhniki, v Knjižnici pod krošnjami v Parku pri lipi samostojnosti Urška Perenič predstavila svoje delo Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa, naslednji teden se bo na pot odpravil Tone Partljič, ki bo 14. julija ob 19. uri v Hiši kulture v Sv. Antonu predstavil svoj roman Ljudje z Otoka, 28. julija ob 21. uri pa bo Irena Svetek v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota bralcem in bralkam predstavila izkušnjo nastajanja kriminalnega romana Beli volk.
Več o gostovanjih Beletrininih avtoric in avtorjev lahko preberete tukaj.
Beletrina prenovila spletno knjigarno
Zaradi zaprtja družbe in posledično knjigarn je spletna prodaja knjig leta 2020 izjemno narasla in čeprav so se lani bralci vrnili v knjigarne, je Beletrina prodajo v spletni knjigarni obdržala na visoki ravni. »K temu je pripomogla tudi večja preusmeritev komunikacijskih aktivnosti v digitalno okolje,« je pojasnila Petra Slanič, vodja digitalnega
marketinga pri Beletrini. Da bi uporabnikom kar se da olajšali in približali izkušnjo spletnega nakupa, je založba prejšnji mesec prenovila spletno knjigarno beletrina.si, ki bralkam in bralcem omogoča še bolj enostavno in prijazno kupovanje knjig.
»Našo spletno knjigarno obišče letno več kot dvesto tisoč obiskovalcev in vsak dan delamo na tem, da bi jih čim lepše sprejeli. V času zaprtja javnega življenja smo s spletno knjigarno, ki je delovala ves čas neprekinjeno, nadomestili zaprte knjigarne in knjižnice, še posebej pa nas je razveselilo, da je začelo v spletni knjigarni kupovati vse več starejših bralcev, ki so se temu prej dolgo upirali. Na ta način smo jim zagotovili varen nakup knjig, ne da bi jih izpostavljali virusu. V letu 2020 je prodaja knjig v spletni knjigarni narasla kar za 600 odstotkov v primerjavi z letom prej. Do konca minulega meseca so lahko kupci tudi v spletni knjigarni unovčili BON21, nedavno pa smo omogočili tudi nakup uradnega Biblos bralnika z digitalnim bonom '22,« je povedala Petra Slanič. Ob tem je izpostavila tudi številne hibridne dogodke, ki jih je založba uvedla med epidemijo, zaradi izjemne priljubljenosti pa so se obdržali vse do danes.
Knjižnica v žepu z bralnikom Biblos
Največja vseslovenska spletna knjigarna in knjižnica Biblos, ki ponuja že več kot 6.000 e-knjižnih naslovov, med njimi tudi največje Beletrinine uspešnice, močno olajša počitniško branje. Na Biblos bralnike lahko namreč naložimo več kot 10.000 e-knjig in tako v žepu nosimo celo knjižnico. Poleg tega Biblos omogoča nakup in izposojo e-knjig 24 ur
na dan sedem dni v tednu kjerkoli po svetu, pogoj je le dostop do spleta. Ta čas je med najbolj vročimi naslovi Biblosa tudi vznemirljiva kriminalka Beli volk izpod peresa kraljice slovenske kriminalke Irene Svetek.
Za nakup uradnega Biblos bralnika je mogoče unovčiti digitalni bon '22, nakup pa je možen v Beletrinini spletni knjigarni ali v Beletrinini knjigarni na Starem trgu 3 v Ljubljani.
Do digitalnega bona so upravičeni otroci, vpisani v 7., 8. in 9. razred, dijaki, višješolci, študentje in starejši od 55 let, ki se bodo udeležili subvencioniranega izobraževanja na področju digitalne pismenosti. Bon bo veljaven do 30. novembra 2022.
Letošnji Festival Dnevi poezije in vina bo gostil 20 pesnic in pesnikov iz 10 držav
Med 22. in 27. avgustom bo na Ptuju in v drugih krajih potekal že 26. Festival Dnevi poezije in vina, ki bo poleg glavnih festivalskih poudarkov, poezije in vina, ponujal tudi bogat program s področij glasbene, vizualne, fotografske, filmske in drugih umetnosti za vse starostne in
različne interesne skupine.
Častna gosta festivala bosta ameriška pesnica Carolyn Forché in poljski pesnik Tomasz Różycki, njune izbrane pesmi pa bodo pred festivalom izšle v dvojezičnih knjigah. Odprto pismo Evropi bo letos napisala in na festivalu prvič javno prebrala svetovno znana galicijska pesnica in aktivistka Chus Pato, med slovenskimi avtorji pa bo v središču Vinko Möderndorfer.
Glavnino dogajanja bo gostil Ptuj. Na Mestni tržnici bodo ob večerih med 25. in 27. avgustom potekala Velika pesniška branja, na katerih bodo svojo poezijo predajali občinstvu vsi gostje festivala. Sledili bodo večerni koncerti z glasbenimi skupinami Elis Noa, Hamo & Tribute 2 Love, Moveknowledgement ter Masayah. Zadnje festivalsko
popoldne bo v znamenju družabnega vinsko-kulinaričnega dogodka v starem mestnem jedru Ptuja. Na Mestnem trgu se bo predstavilo več kot 20 slovenskih vinarjev, brbončice bodo obiskovalcem razvajali najrazličnejši ponudniki hrane, dogajanje pa bo pospremil tudi bogat kulturni program.
Letošnji festival uvaja dva nova programska sklopa: Poet to poet prinaša soočenja pesniških parov, v okviru katerih bodo pesniki razpravljali o vprašanjih, povezanih s pesniško umetnostjo in njenim izvorom ter kreativnim pisanjem, na dogodkih Poet to impro & wine pa se bosta dvema pesnikoma pridružila dva glasbenika, skupaj pa bodo,
ob vzorcih izbranih vin, raziskovali improvizacijo v poeziji in glasbi.
Vsi dogodki na festivalu, ki vsako leto privabi okoli 8.000 obiskovalcev, bodo, razen vinsko-kulinaričnega sobotnega popoldneva Poezija vina, tudi tokrat brezplačni in bodo potekali v slovenskem in angleškem jeziku.
Za več informacij obiščite spletno stran festivala.
V času letošnjega DPV zanimive delavnice, na katerih bomo prebujali čute in krepili ustvarjalnost – prijave le še do 22. julija
Napovedujemo multidisciplinarne delavnice za krepitev ustvarjalne osebnosti, ki bodo potekale med 26. in 28. avgustom v čudovitem ambientu Dominikanskega samostana na Ptuju. Pet priznanih slovenskih ustvarjalcev bo pod skupnim naslovom Prebudimo čute, obvladajmo izraz vodilo delavnice z različnih področij ustvarjanja. Gledališki režiser, scenograf in
pisec Jan Krmelj bo vodil delavnico Vidim in pišem, performerka in koreografinja Ana Pandur se bo na delavnici Dotikam se in gibam osredotočila na človeški gib in občutenje premika, glasbenik in zvočni umetnik Andrej Hrvatin pa na sluh in zvočna potovanja skozi meditacijo, ki jih bodo udeleženci
raziskovali na delavnici Slišim in sem slišan/a.
Na delavnici Govorim in se izražam se bodo udeleženci pod vodstvom vokalistke in performerke Irene Tomažin skozi igrive vaje srečali s svojim glasom in različnimi možnostmi njegove uporabe, na delavnici Okušam in vonjam, ki jo bo vodil vinski publicist, somelje tretje stopnje in degustator Jože Rozman, pa bodo svoje zaznavanje in kreativnost okrepili
s pokušanjem izbranih jedi in vin. Delavnice so namenjene vsem, ki jih zanima umetnost in bi radi skozi povezovanje s sabo in svojimi čuti okrepili svoj kreativni potencial.
Prijave sprejemamo do 22. julija tukaj.
Pisateljica Ana Marwan prejela kar dve ugledni nagrad
Na Dunaju živeča slovenska avtorica Ana Marwan, ki ustvarja v slovenskem in nemškem jeziku, je junija za svoje literarno delo prejela kar dve prestižni nagradi. Za roman Zabubljena, ki je lani izšel pri Beletrini, je prejela Kritiško sito, za roman Die Wechselkröte (slovensko Krastača), ki je izšel v nemščini, pa je prejela nagrado Ingeborg
Bachmann.
Kritiško sito je literarna nagrada, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja ali avtorice preteklega leta podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov, pri izbiri nagrajenca pa sodeluje kar najširši kritiški forum. Nagrado so letos podelili enajstič. Nagrada Ingeborg Bachmann velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v nemško govorečem svetu, ki jo podeljujejo že 35 let.
Za nagrado, posvečeno spominu na pisateljico Ingeborg Bachmann, se je potegovalo kar štirinajst avtorjev, podelili pa so jo na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu.
Beletrina bo jeseni Krastačo izdala v dvojezični obliki, slovenščini in nemščini.
Avtorici iskreno čestitamo!