Beletrinin majski novičnik

Beletrinin majski novičnik

Maja se bomo razveselili kar petih knjig domačih avtorjev in enega prevoda

Murska saga Prešernovega nagrajenca Ferija Lainščka združuje dva romana, Ločil bom peno od valov in Muriša, iz katerih odseva skrivnostni in magični svet ob Muri v obdobju od konca prve do začetka druge svetovne vojne. Bolečina in trpljenje, ki tem krajem nista tuja, sta pomemben motiv Lainščkovih del, dotakne pa se ju tudi v Murski sagi. Roman Ločil bom peno od valov se na ozadju konca prve svetovne vojne skozi oči mlade Elice osredini na vzpon njenega starejšega moža, murskosoboškega preprodajalca zlata Ivana. Roman sledi zgodbi nedolžnega dekleta brez pričakovanj, ki se prelevi v žensko, ki pobegne od svojega moža, ker ji ni nudil sreče, kot jo je pričakovala. V Muriši se prekmurska saga nadaljuje ob samem začetku druge svetovne vojne, ko mladi inženir Julijan Spransky gradi most na reki Muri na Petanjcih, ki ga pozneje poruši jugoslovanska vojska. Zgodovinska freska dramatičnega časa pa je le ozadje za pretresljivo ljubezensko zgodbo med Julijanom in Zinaido, katere hrepenenje in strast zaznamuje temačna skrivnost.

V romanu Tišina, polna vetra, pisateljica in prevajalka Gabriela Babnik potuje skozi razmerje med pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto plesalko in igralko Jeanne Duval, ki ga predstavlja kot igro moči med protagonistoma. Srečala sta se leta 1842 in v dvajsetih letih njunega razmerja so nastale nekatere najslavnejše pesmi iz zbirke Rože zla. Medtem ko večina Baudelairovih biografov Jeanne obsoja, češ da je uničila velikega pesnika, Gabriela Babnik v romanu med drugim reflektira tudi arhaični izvor rasizma in negrofobije, s čimer Jeanne ne predstavlja več halucinantne seksualne moči, temveč je pesnikov odnos do muze dekonstruiran. Črnka, eden od najplodnejših virov pesnikovega umetniškega ustvarjanja, ni več mešanica ravnodušne, na vse pripravljene in pokorne ženske, ki spodbuja fantazmatske nagone francoskega moškega, ampak gre v njunem razmerju za pristno srečanje med likoma.

Antologija H2SO4 je celostna umetnina literarnega zgodovinarja Igorja Sakside in glasbenice Masayah, ki prinaša izbor pesmi upora različnih obdobij, od ljudskega slovstva in puntarskih pesmi do Prešerna, Jenka, Levstika in Gregorčiča, pa vse do Cankarja, Kosovela, Župančiča, Kajuha in drugih avtorjev. Tema ni redka tudi v sodobnejši književnosti, na primer pri Krakarju, Minattiju, Zajcu, Šalamunu. Zbirko, v kateri je 35 pesmi, spremlja album osmih izmed besedil v rapovski izvedbi, celoto pa dopolnjujejo tematski premisleki štiriintridesetih sodobnikov, ki so s svojim delom na zelo različnih področjih tako ali drugače izstopili iz okvira povprečnosti. Izvirne glasbene interpretacije izbranih uporniških pesmi sta ustvarila raperja Masayah in Drill, saj je tudi rap glasba krika upora proti družbi, v kateri nenehno iščemo svobodo in človečnost.

Beli volk je druga v vrsti psiholoških kriminalk romanopiske in scenaristke Irene Svetek, v kateri se avtorica potopi v staroslovansko mitološko izročilo. Po uspešnici Rdeča kapica, katere osrednje dogajanje je avtorica postavila v urbano ljubljansko okolje, se zgodba Belega volka odvija v globinah Kočevskega roga in slikovite Bele krajine. Z umorom mlade ženske, katere truplo najdejo v zaraščenem pragozdu, se ubada tožilec Mio Aurelli, lik, ki bo zaznamoval celotno serijo kriminalk Irene Svetek. Aurelli s pomočjo staršev umorjene, Peruna in Mokoš, odstre tančico z velike družinske skrivnosti, in ko v votlini sredi Kočevskega roga najdejo novo truplo, se počasi začne sestavljati zgodba o prepovedani ljubezni in grehih prednikov.

Knjiga Bogovi se nam smejijo pesnika in pisatelja Aleša Štegra je knjiga o mitih ali bolje rečeno o narobemitih. Miti o Evropi, Meduzi, Orfeju, Prometeju, Ikarju in Narcisu so namreč postavljeni v povsem konkretno in aktualno sodobnost, njihove zgodbe pa povezuje moški, ki se nekega dne odloči radikalno izstopiti iz spon civilizacije. Knjiga bralca preko zgodbe samomorilskih ljubimcev iz Heidelberga in Istanbula spodbudi k preizpraševanju pravih in krvavih pomenov trka kultur, v njem zbudi prometejska vprašanja, ki se odpirajo rudarju ob nenadejani nalogi odkopavanja zasutih množičnih grobišč, in ga ob zgodbi o varnostniku v arheološkem muzeju, ki zaradi volje, močnejše od njegovih čustev, pokonča svojo Evridiko, napeljejo k razmisleku o tem, česa je sploh zmožna ljubezen. Čeprav smo naučeni o mitih razmišljati kot o zgodbah, iz katerih lahko črpamo modrost, Šteger v knjigi pokaže, da nas miti – ko se začno njihovi notranji mehanizmi udejanjati v nas, posameznikih iz mesa in krvi – največkrat predvsem zavedejo in iz nas naredijo tragikomične junake usode, ki se jim bogovi kvečjemu posmehujejo.

Roman Razvejenje ameriškega pisatelja Richarda Powersa je ambiciozna zgodba devetih glavnih likov, ki raziskuje naš odnos z naravo in psihološko ozadje razlogov, zakaj nam odločno ukrepanje v zvezi s podnebnimi spremembami kar ne gre in ne gre od rok. Umetnik Nicholas Hoel, inženirka Mimi Ma, profesor psihologije Adam Appich, odvetnik Ray Brinkman, stenografka Dorothy Cazaly, vietnamski veteran Douglas Pavlicek, invalidni računalniški genij Neelay Mehta, botaničarka Patricia Westerford in študentka aktuarskih ved Olivia Vandergriff vsak na svojem koncu ameriške celine živijo povsem različna življenja, vsak od njih pa se v nekem obdobju poveže z drevesi, čudežnimi bitji, ki že milijone let ustvarjajo pogoje za življenje na Zemlji. V določenem trenutku jih spoznanje teh povezav in usoda povežeta v vrtinec dogodkov, v katerem nekateri umrejo, nekateri končajo v zaporu, nekateri dosežejo svetoven sloves, nekateri pa za vse življenje spremenijo svoj pogled na svet ter vlogo človeka in tehnologije v njem.

Beletrinini trubadurji znova med bralci
 

Beletrinini trubadurji se znova odpravljajo na zdaj že tradicionalno pot med svoje bralke in bralce po vsej Sloveniji. Med majem in oktobrom bodo Beletrinini priljubljeni avtorji obiskali številne kraje, kjer se bodo družili z ljubitelji literature in jim v živo predstavili svoje delo. Poletni niz dogodkov Beletrinini trubadurji so na založbi v sodelovanju s slovenskimi splošnimi knjižnicami zasnovali leta 2020, saj se je izkazalo, da so bili tako bralci kot avtorji po mesecih karantene željni branja in druženja v živo. Z avtorji bo na poti tudi Beletrinina knjigarna, ki bo ponujala izbor knjig po posebno ugodnih cenah, bralci pa bodo lahko sodelovali tudi v nagradni igri, ki spremlja Beletrinine trubadurje in prinaša bogate nagrade.

9. maja ob 18. uri bo Vesna Vuk Godina v Knjižnici Rogaška Slatina predavala o Zablodah feminizma, 17. maja ob 18. uri bo Tone Partljič v Slaščičarni Flo Cukeraj v Ljutomeru predstavil roman Ljudje z Otoka, 17. maja ob 18. uri bo Tomaž Kosmač v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin predstavil roman Ko jebe, 17. maja ob 18. uri bo Vesna Vuk Godina v Knjižnici Franca Balantiča Kamnik predstavila knjigo Zablode feminizma, 23. maja ob 19. uri bosta Tone Vogrinec in Marko Radmilovič v Osrednji knjižnici Trebnje predstavila biografijo Vsi me kličejo Tona, 24. maja ob 19. uri, pa jo bosta predstavila v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica.

Beletrina v živo
 

Prva majska oddaja Beletrina v živo je že na ogled, posvečena pa je romanu ene izmed osrednjih gostij Festivala Literature sveta Fabula, nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie. O njenem romanu Zapiski o žalovanju se bo z Gabrielo Babnik, pisateljico, prevajalko in specialistko za afriško literaturo, pogovarjala novinarka in voditeljica Mojca Mavec.

V ponedeljek, 9. maja, ob 20. uri, bo na ogled pogovor o romanu še ene letošnje gostje Fabule, Zore del Buono. Navdih za glavno junakinjo romana Maršalinja je avtorica, ki živi med Švico in ZDA, črpala pri svoji slovenski babici, po kateri je dobila ime, o zgodbi, ki se dogaja tudi na naših tleh, pa se bosta pogovarjali prevajalka Maršalinje Mojca Kranjc in novinarka Nina Jerman.
 
V ponedeljek, 16. maja, ob 20. uri, bo na vrsti pogovor o romanu Ponovitev nobelovca Petra Handkeja. O enem izmed najpomembnejših Handkejevih del se bo s prevajalko dr. Silvijo Borovnik pogovarjala novinarka in urednica Maruša Prelesnik Zdešar. Pogovore o letošnjih Fabulinih knjigah bo zaokrožil literarni pogovor o romanu Vsa moja poletja japonske zvezdnice Mieko Kawakami, ki bo na ogled v ponedeljek, 23. maja, ob 20. uri. O romanu se bosta pogovarjala soprevajalec romana Domen Kavčič in novinarka ter scenaristka Nina Cijan.

Zadnja v nizu majskih oddaj bo potekala v ponedeljek, 30. maja, ob 20. uri, posvečena pa bo Feriju Lainščku. O njegovi Murski sagi, ki v novi izdaji, združena pod enim naslovom, prinaša dva romana, Ločil bom peno od valov in Muriša, se bo z avtorjem pogovarjala televizijska voditeljica Bernarda Žarn.

Beletrinina debata: Kultura, talka vsakokratnih političnih apetitov?

V sredo, 18. maja, ob 18. uri vas vljudno vabimo, da se v živo ali preko spleta pridružite Beletrinini debati, na kateri bodo udeleženci pretresali usodo umetnosti in kulture v primežu sankcij proti agresorskim državam. Debata bo potekala v hibridni obliki – v živo v vinski kleti Marof (Mačkovci 35) na slikovitem Goričkem ter preko neposrednega spletnega prenosa na Beletrininem kanalu Youtube.

Izhodišče tokratne debate so ukinitev Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani, množične prekinitve sodelovanja z ruskimi glasbeniki in baletniki po vsem svetu, celo prepoved nastopa ruskemu predstavniku na Eurosongu, festivalu, ki slovi po svoji apolitičnosti, zaradi te odločitve pa je čez noč postal politično angažiran. Bodo evropske države, združene v zgodovinsko enotnem odzivu zoper Putinovo Rusijo, sankcije nadaljevale še z izgonom vsega ruskega iz šolskega sistema, gledališč in koncertnih dvoran? Kaj nam demokratična Evropa sporoča s sankcioniranjem ruske kulture? So takšne sankcije zoper kulturo in kulturnike, ki naj bi presegali vsakokratne politične apetite, upravičene?

O vsem tem in še čem se bodo pogovarjali pisatelj in nekdanji novinar Vlado Žabot, predstavnik Kulturnega društva Ljubljana - Kijev dr. Jevgenij Gorešnik, kulturolog prof. dr. Peter Stankovič in posebna gostja, vojna poročevalka RTV Slovenija Karmen W. Švegl, ki se bo debati pridružila preko video povezave. Beletrinino debato bosta vodila novinarja Nejc Krevs in Valentina Plaskan Jordan.

Huda pokušnja s Tonetom Vogrincem
Majsko druženje literature in izbranih vin bo znova gostil Dom kulture muziKafe na Ptuju. Gost dogodka, ki bo potekal v sredo, 25. maja, ob 19. uri, bo oče zlate dobe slovenskega smučanja Tone Vogrinec. Večer bosta povezovala pesnik in literarni kritik David Bedrač ter vinski publicist Jože Rozman, z gostom pa se bosta ob pokušnji izbranih vin vinarja mag. Janeza Valdhuberja pogovarjala o biografskem romanu Vsi me kličejo Tona, ki ga je portretiranec napisal skupaj z Markom Radmilovičem. Vstop je prost.

Beletrina kot partner sodeluje v projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi
Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je družbeno odgovoren projekt, v okviru katerega po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru. Ti so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo, vse našteto pa osebam z različnimi oviranostmi omogoča samostojno mobilnost, kar je tudi glavni cilj projekta. Projekt financira Ministrstvo za infrastrukturo, izvaja Geodetski inštitut Slovenije, kot partner pa sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost.

Pomembno vlogo v projektu, ki poteka od leta 2016, imajo občine, ki so se v velikem številu odzvale na povabilo k sodelovanju. Doslej se je vključilo 43 občin, največ na Koroškem, kjer sodeluje vseh dvanajst občin, letos pa se jim pridružuje 20 novih. Izvajalci so si zastavili cilj, da bi nekoč sodelovale prav vse občine Slovenije. V projektu sodelujejo tudi invalidi, ki opravljajo popis podatkov na terenu. Eden od njih je Stojan Rozman, aktivni član Društva paraplegikov Koroške, ki je sam opravil zajem podatkov v vseh 12 koroških občinah. To pomeni, da je z invalidskim vozičkom prevozil vse ulice, ceste, trge in druge javne prostore ter na tablico zabeležil ovire, ki so mu prišle na pot, in jih poslal v bazo podatkov. Po besedah vodje projekta Romana Renerja iz Geodetskega inštituta Slovenije so zajeti podatki, zbrani v bazi, brezplačno na voljo v javnem pregledovalniku na spletni strani dostopnost-prostora.si. Spletna stran je namenjena predvsem odločevalcem, to je občinam in razvijalcem aplikacij. »Baza podatkov omogoča razvoj novih produktov, spletnih in tiskanih kart, namenjenih uporabnikom, kataloga ovir, namenjenega občinam oziroma odločevalcem za odpravo ovir, in navigacije za pametne telefone. Podatke lahko občine vključijo tudi v svoje akcijske načrte za razvoj pametnih mest in naselij glede dostopnosti, urejenosti parkirišč, pločnikov in druge infrastrukture,« je dodal Rener. Navigacijsko aplikacijo za gibalno ovirane osebe so na podlagi zajetih podatkov za Koroško razvili pri podjetju Kopa, označuje pa vse poti, ki so primerne za vožnjo z invalidskim vozičkom.

Kot je povedala Maša Malovrh, Beletrinina strokovnjakinja za digitalno dostopnost, so na Beletrini poskrbeli za ozaveščevalne aktivnosti v posameznih sodelujočih občinah, za videopromocijo projekta ter za izobraževalne seminarje o dostopnosti spletnih strani in mobilnih aplikacij za občine. Beletrinina strokovnjakinja je opravila tudi začetne analize dostopnosti vseh 43 občinskih spletišč. Rezultati analiz spletne dostopnosti so pokazali, da so občinske spletne strani različno dostopne. To kaže na velike razlike med občinami na področju ozaveščenosti o potrebah in uporabniških navadah oseb z invalidnostmi.

Trije romani Beletrininih avtorjev v finalu za letošnjo literarno nagrado Kritiško sito
Kritiški forum je za letošnje finaliste za nagrado Kritiško sito  izbral Jasmina B. Freliha in njegov roman Piksli, Ano Marwan z romanom Zabubljena in Gorana Vojnovića z romanom Đorđić se vrača. Vsa tri letos nominirana dela so izšla pri založbi Beletrina.
 
Kritiško sito je literarna nagrada, ki jo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja ali avtorice v preteklem letu podeljujejo literarni kritiki. Pri izbiri nagrajenca sodeluje kar najširši kritiški forum, saj imajo možnost pretresanja prav vsi člani društva, na situ pa lahko ostanejo vse knjige, ne glede na zvrstne, žanrske in druge opredelitve. Glasovanje poteka v dveh krogih, zmaga pa knjižno delo, ki je prejelo največ glasov kritiškega društva. Društvo slovenskih literarnih kritikov bo letos nagrado podelilo že enajstič.

Beletrinini avtorji v igri za Cankarjevo nagrado in kresnika
Dramatičarka Simona Semenič se je z delom 3 drame za punce, ki je izšlo pri Beletrini, uvrstila med nominirance za Cankarjevo nagrado, za katero so njeni ustanovitelji, Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, zapisali, da je poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju in hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. Nagrado bodo letos podelili tretjič. Med deset finalistov za nagrado kresnik sta se uvrstila kar dva Beletrinina avtorja, oba pa sta v preteklosti na Rožniku, kjer podeljujejo nagrado kresnik, že trikrat prižgala kres zmagovalca. Andrej Skubic si je tokratno nominacijo prislužil z romanom Krasni dnevi, Goran Vojnović pa z romanom Đorđić se vrača. Kresnika za najboljši roman preteklega leta že od leta 1991 podeljuje časnik Delo.

Beletrina v številkah preteklega leta
Za Beletrino je še eno uspešno in kreativno leto, v katerem je poleg knjig ustvarila tudi številne dogodke, pri čemer vselej stremi k odličnosti na vseh ravneh. Knjižni program je založba v lanskem letu obogatila za 63 novih naslovov in 19 ponatisov, med njimi so mnoga izvirna in prevodna dela s področja leposlovja in humanistike, ob tem pa založba posebno pozornost namenja tudi bogatenju izrazito profiliranih zbirk Klasična Beletrina, Fabula ter Dnevi poezije in vina.

Med najbolj prodajanimi deli jih kar sedem podpisujejo slovenski avtorji, na prvem mestu je Kurji pastir Ferija Lainščka s 3464 izvodi, na drugem Đorđić se vrača Gorana Vojnovića s 3123 prodanimi izvodi in na tretjem Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, katere roman je bil od leta 2019 prodan v več kot 18.600 izvodih.

Ker so srečanja avtorjev in prevajalcev z občinstvom eden od stebrov promocije knjig in branja, je Beletrina lani izvedla več kot 220 najrazličnejših dogodkov, predvsem literarnih pogovorov v živo in festivalskih dogodkov. Pot med bralce so si dodobra utrli Beletrinini trubadurji, ki po slovenskih krajih potujejo od pomladi do pozne jeseni. Lani je tako 19 avtorjev na 52 dogodkih obiskalo 37 krajev. Med bralci so priljubljene tudi oddaje Beletrina v živo, ki ponujajo pogovore o Beletrininih knjigah, kar 45 so jih posneli v Beletrinini knjigarni in predvajali na Beletrininem kanalu Youtube.
 
Beletrina s knjižnimi izdajami in različnimi projekti skrbi tudi za mlade bralce, letos je drugo leto izvajala projekt Berideli, namenjen srednješolcem, v katerem bralce nagovarjajo, da se o literaturi ustvarjalno angažirajo skozi kanale, ki so jim blizu: nastop na odru, fotografija, zapisi na družbenih omrežjih, sodobne oblike umetniškega ustvarjanja, multimedijske vsebine in drugo.
 
Založba skrbi tudi za preboj domačih avtorjev na tuje trge, lani je tako prodala 33 prevodnih licenc v 17 jezikov, nekaj avtorjev, med njimi Vitomil Zupan, Drago Jančar, Goran Vojnović, Katja Perat, Jernej Županič in Mitja Čander pa je za svoja prevedena dela prejelo tudi mednarodne nagrade oziroma priznanja. Poleg tega Beletrinino sodelovanje z mednarodnim prostorom zaznamujeta predvsem festivala Dnevi poezije in vina ter Fabula. Prvi poteka vsako leto na Ptuju in nekaj drugih krajih po Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, na njem pa je lani na 60 dogodkih nastopilo 35 pesnic in pesnikov iz 20 držav. Festival Literature sveta Fabula privabi v Ljubljano uveljavljene tuje avtorice in avtorje, katerih obisk pospremijo tudi izdaje njihovih del. Lani je zaradi pandemije festival delno potekal na spletu, ponudil pa je 42 dogodkov in 40 virtualnih vsebin.
 
Več o Beletrininih projektih in dejavnostih si lahko preberete v Poročilu o delu in poslovanju v letu 2021.

Beletrina je vzpostavila prenovljena spletna portala Kulturnik.si in Culture.si

Kulturnik.si je nacionalni spletni portal, na katerem so objavljene vsebine v slovenskem jeziku, kot so napovednik kulturnih dogodkov, kulturne novice, videoposnetki, vpogled v zbirke slovenskih knjižnic, arhivov in muzejev. Namenjen je predvsem uporabnikom iz Slovenije, ki jih zanimata slovenska kultura in umetnost – tako ljubiteljem, ki v kulturi in umetnosti zgolj uživajo, kot tudi kulturnim ustvarjalcem in producentom. 

Spletni portal Culture.si pa je namenjen iskalcem informacij o slovenski kulturi z vsega sveta, zato je delovni jezik portala angleščina. Na portalu uporabniki najdejo informacije o dogodkih v tujini, na katerih sodelujejo slovenski kulturniki, sezname kulturnih institucij in festivalov ter nagrad in tekmovanj v Sloveniji.

Beletrina je prenovljena portala vzpostavila ob podpori Ministrstva za kulturo, ki je tudi lastnik portalov, upravlja in ureja pa ju neodvisna Beletrinina uredniška ekipa. Vse kulturne ustanove in producenti pa lahko na portala tudi sami vpisujejo svoje dogodke, oba portala pa imata tudi blog, namenjen poglobljenim avtorskim prispevkom.

Zvezdniški zaključek Fabule s Chimamando Ngozi Adichie

Foto: Nina Pernat

Z gostovanjem večkrat nagrajene nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie v Cankarjevem domu je padel zastor letošnjega Festivala Literature sveta Fabula. Gostja je z občinstvom delila svoje misli o žalovanju, rasizmu in feminizmu. Žalovanje je tudi rdeča nit njene najnovejše knjige Zapiski o žalovanju, v katerem popiše proces osebnega žalovanja po nenadni očetovi smrti. Med literarnim večerom, ki ga je vodil novinar in voditelj Igor E. Bergant, se je Chimamanda Ngozi Adichie pogovarjala tudi z občinstvom. Med drugim jo je zanimalo, kako je biti mlada ženska v Sloveniji, pri čemer je izpostavila svojo izkušnjo materinstva in njegovega vpliva na ustvarjalnost ženske. Vabljeni k ogledu posnetka pogovora.

Več informacij o letošnjem Festivalu Literature sveta Fabula na njihovi spletni strani. 

V spletni knjigarni in knjižnici Biblos že več kot 6.000 naslovov
Vseslovenska platforma za izposojo in prodajo e-knjig je največja spletna knjigarna in knjižnica pri nas, kjer je možno kupovati ali si izposojamo knjige 24 ur na dan sedem dni v tednu. Platforma je enostavna za uporabo in omogoča branje na vseh elektronskih napravah, vključno s tablicami in pametnimi telefoni, najbolj elegantno pa s pomočjo bralnikov inkBOOK, ki so prilagojeni prav za Biblos. Platformo lahko brezplačno uporabljajo člani vseh slovenskih knjižnic, število izposoj na letni ravni pa nenehno narašča. Če so bralci leta 2014 na Biblosu opravili dobrih 12 tisoč izposoj, se je ta številka lani povzpela na 257 tisoč izposoj. Vztrajno narašča tudi nabor naslovov na platformi, ki je že presegel številko 6.000.