Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost: »Srž dostopnosti je spoštovanje raznolikosti in odprtost za potrebe različnih ljudi«

Maša Malovrh se že skoraj desetletje posveča vprašanjem dostopnosti, od leta 2018 pa kot vodja sektorja dostopnosti na Beletrini razvija projekte, ki povezujejo literaturo, kulturo in družbo. Dostopnost razume kot kulturo spoštovanja raznolikosti in odprtosti, ne zgolj kot tehnično rešitev. V minulih dveh letih jo s čezmejnim projektom DATIS prenaša tudi v turizem, kjer skupaj s partnerji išče poti do bolj vključujočih doživetij. V pogovoru je spregovorila o tem, kako dojema dostopnost, katere so dobre Beletrinine prakse dostopnosti in kje Slovenija na tem področju še zaostaja.

Kako in kdaj vas je pot pripeljala do Beletrine in področja dostopnosti?

Z dostopnostjo sem se začela ukvarjati leta 2015, ko sem se prvič srečala z izzivi ljudi z različnimi oblikami oviranosti pri uporabi digitalnih vsebin. Na Beletrini sem od leta 2018 in tu sem dobila priložnost, da to področje resnično razvijam in povežem s kulturnim in družbenim delovanjem. Dostopnost sem vedno dojemala intuitivno – imam izostren socialni čut in hitro razumem, kje so ovire in kaj bi bilo mogoče izboljšati.

Kako vi osebno razumete dostopnost?

Zame dostopnost nikoli ni bila le tehnična rešitev, ampak širša kultura vključevanja. Gre za način razmišljanja, kako zasnovati storitve, vsebine in okolja tako, da jih lahko uporabljajo vsi. Tehnologija je pri tem pomembno orodje, vendar je srž dostopnosti spoštovanje raznolikosti in odprtost za potrebe različnih ljudi.

Kje je Beletrina kot založba v kontekstu dostopnosti?

Beletrina je med pionirji na področju digitalne dostopnosti v kulturi. Že z razvojem platforme Biblos smo poskrbeli, da so e-knjige dosegljive ljudem z različnimi bralnimi ovirami. V zadnjih letih smo to razširili na projekte, ki vključujejo dostopnost v širšem smislu – ne le literarne, temveč tudi kulturne in turistične vsebine.

Kam smo v Sloveniji na področju dostopnosti že prišli in kje še vedno šepamo?

Na področju zakonodaje in osnovnega zavedanja smo naredili pomembne korake, tudi z implementacijo evropskih smernic. Še vedno pa šepamo pri dejanski izvedbi – pogosto se ustavi pri deklarativni ravni, v praksi pa so spletna mesta, javne storitve in kulturni prostori še vedno polni ovir. Manjka tudi sistematično izobraževanje in povezovanje vseh akterjev.

Lani aprila ste zagnali projekt DATIS (Digital Frontiers for Inclusive Tourism), ki se osredotoča na izboljšanje digitalne dostopnosti in socialne vključenosti ljudi z invalidnostmi in starejših v turističnem sektorju čezmejne regije Italija–Slovenija. Kateri so glavni cilji projekta in kaj vam je v dobrem letu uspelo doseči?

Cilji projekta DATIS so predvsem izboljšanje digitalne dostopnosti v turizmu, krepitev socialne vključenosti in ozaveščanje turističnih ponudnikov. V enem letu smo uspeli izvesti analize dostopnosti v Sloveniji in Italiji, pripravili smo usposabljanja, testirali in začeli graditi mrežo ponudnikov, ki razumejo pomen vključujočega turizma. Eden največjih dosežkov pa je povezava med ljudmi – strokovnjaki, uporabniki z invalidnostmi in turističnimi delavci, ki so skupaj začeli razmišljati o spremembah.

Projekt povezuje partnerje iz Slovenije in Italije. Kako vi osebno doživljate to čezmejno sodelovanje in kaj to prinaša v praksi?

Čezmejno sodelovanje razumem kot veliko priložnost. Čeprav imamo različne sisteme, se soočamo s podobnimi izzivi. Izmenjava izkušenj je zelo dragocena, saj prinaša nove ideje in potrjuje, da je dostopnost univerzalna vrednota. V praksi to pomeni, da razvijamo skupne rešitve, ki delujejo tako v Sloveniji kot v Italiji, in da gradimo mostove med skupnostmi.

Konkreten rezultat projekta bo priročnik o digitalni dostopnosti v turizmu. Kako si predstavljate, da bo zaživel?

Priročnik bo služil kot praktično orodje za turistične ponudnike, ki pogosto ne vedo, kje začeti. Ne bo zgolj teoretičen, ampak poln primerov, navodil in dobrih praks. Predstavljam si ga kot živo gradivo, ki bo nastajalo skupaj z uporabniki in ponudniki ter se bo uporabljalo v vsakdanji praksi – od oblikovanja spletnih strani do zasnove turističnih poti in doživetij.

Beletrina ima dolgoletne izkušnje na področju digitalne dostopnosti. Katere dobre prakse iz preteklih projektov prenašate v DATIS in kaj bo ta projekt po vašem mnenju dodal na področju razvoja vključujočega turizma?

Iz preteklih projektov prenašamo zlasti izkušnje z razvojem dostopnih digitalnih vsebin in sodelovanja z uporabniki. Vedno smo verjeli, da je ključ v sooblikovanju, zato vključujemo ljudi z različnimi oviranostmi že v fazi načrtovanja. DATIS bo dodal novo dimenzijo, ker dostopnost prenaša v turizem, ki je področje z ogromnim potencialom za vključevanje. To pomeni, da bomo skupaj z italijanskimi partnerji razvili konkretna orodja, ki bodo pomagala, da turizem postane bolj odprt, prijazen in trajnosten za vse.

Avtorica: Lara Gril