Gluhi otroci imajo pravico izobraževati se v svojem jeziku in o svojem jeziku

14. novembra obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika, ki je od junija letos na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vpisan v slovensko ustavo. S tem je priznan kot samostojni in avtohtoni jezik Slovenije. Da bi poudarili pomen nadaljnjega razvoja slovenskega znakovnega jezika, ki trenutno obsega le okrog 21 tisoč kretenj, in zagotavljanje dostopnosti v vseh sferah življenja, predvsem pri izobraževanju, je zveza ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ustvarila dokumentarni film 62.a, v katerem pretresljive osebne izpovedi odstirajo, kako je prepoved rabe maternega jezika v izobraževanju usodno zaznamovala gluho jezikovno manjšino. Na oder bodo postavili stand-up komedijo Decibel-ga, v kateri nastopajo tudi gluhi igralci ter predvajali glasbeni videospot Verjemi vase, ki je v celoti dostopen ljudem z izgubo sluha. Osrednje sporočilo zveze je, da si želijo vključujoče družbe oziroma dostopnost na vseh področjih življenja. Dokumentarni film in stand-up komedijo bodo zaradi trenutnih zdravstvenih razmer premierno prikazali predvidoma decembra.

Videospot pesmi Verjemi vase raperja Ževže >>

Glasbeni videospot, dostopen gluhim
Video spot pesmi Verjemi vase slovenskega raperja Ževže je predstavljen tudi v znakovnem jeziku in zato povsem dostopen ljudem z izgubo sluha. Pesem izpričuje avtorjev pozitivni pogled na življenje: »Moraš sebe znati videti, da si lahko drugim za zgled. Preden sebe predstaviš, moraš sebe spoznat.« Matevž Andročec – Ževža je ljubljanski raper, ki se je na glasbeni sceni prvič pojavil leta 2009 s pesmijo Ne me učit. Glasba je njegov motor, ki ga poganja naprej k ustvarjanju novih rim. Repanje je zanj svet, v katerem ne čuti svojih omejitev, ki so posledica prezgodnjega rojstva, saj je pri ustvarjanju pesmi svoboden. Svojo avtorsko pesem Verjemi vase je pred leti premierno predstavil v polfinalni oddaji na bitki talentov, priložnost za video spot pa se je pojavila junija letos, ko je sodeloval pri nastajanju dokumentarnega filma 62.a kot tonski mojster.
 

»Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije smo želeli proslaviti znakovni in jezik gluhoslepih v slovenski ustavi tudi tako, da svoje uporabnike spodbudimo, naj verjamejo vase in naj jim ta zgodovinska zmaga omogoči uresničitev vseh potencialov. Tako se je rodilo sodelovanje – Ževža je imel fantastičen komad, mi pa željo, da naredimo dostopno tudi glasbo,« je povedala Tina Grošelj, urednica Spletne TV za gluhe in naglušne in producentka videospota Verjemi vase.

Pesem govori o ljudeh, ki ne vidijo ali slišijo, njeno sporočilo, da se moramo ne glede na naše hibe in nesreče, ki jih doživimo, sprejeti take, kot smo, se imeti radi in poskušati najti pozitivo v svojem življenju, pa se povsem ujema s konceptom zgodovinskega dosežka za gluhe, naglušne in gluhoslepe – z vpisom znakovnega jezika v slovensko ustavo. Kot pravi Ževža, je govor ključ do sporazumevanja z ljudmi, medtem ko so oči za to, da z njimi vidimo lepe stvari.

Dokumentarni film in prva predstava z gluhimi in slišečimi komiki
V dokumentarnem filmu 62.a avtorja Tina Grošelj in Marko Kumer Murč razkrivata, kakšna je bila usoda znakovnega jezika od prepovedi njegove uporabe leta 1880 do sprejetja Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika leta 2002 in vse do nedavnega vpisa v ustavo junija letos. Prav od tod tudi naslov dokumentarnega filma, saj 62.a člen Ustave RS opredeljuje svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Film odstira pogled na pretresljive usode gluhih, ki so zaradi prepovedi uporabe znakovnega jezika utrpeli hude in nepopravljive posledice. Prepoved so konec devetnajstega stoletja uveljavili slišeči strokovnjaki, prepričani, da je za gluhe bolje, da se učijo govora in poslušanja. Za gluho manjšino pa je to pomenilo dejansko izvajanje jezikovnega genocida, zaradi katerega bi lahko dokončno izumrl jezik, v katerem se pri nas še vedno sporazumeva okoli 1500 ljudi. Vendar so gluhi kljub prepovedi negovali svojo kulturno in jezikovno identiteto in sami razvijali slovenski znakovni jezik. Film 62.a prikazuje verjetno enega najdaljših in najbolj pomembnih prizadevanj gluhih, in sicer prizadevanja za vpis slovenskega znakovnega jezika v slovensko ustavo, s čimer so si končno izborili in zagotovili pravico do uporabe lastnega maternega jezika in enakih možnosti v širši družbi.

Napovednik dokumentarnega filma 62.a >>

V stand-up komediji Decibel-ga so prvič pri nas na odru združili moči gluhi in slišeči komiki. V predstavi nastopajo Andrej Težak Tešky, Matej Pušnik, Anton Pevc ter gluhi igralci Sašo Letonja, Jelena Bolšedonova, Valerija Škof in Nejc Drekonja. Da bo predstava dostopna vsem, se bo igralcem na odru pridružila tudi tolmačka Karin Brumen. Komedija, ki je namenjena gluhim in slišečim gledalcem, prikazuje predvsem situacije, s katerimi se soočajo gluhi v vsakdanjem življenju, ogledali pa si jo bomo lahko decembra.

Slovenija med petimi državami EU, ki imajo pravico do nacionalnega znakovnega jezika vpisano v ustavo

Okoli 70 milijonov gluhih po vsem svetu se sporazumeva v znakovnem jeziku. Ta ni enoten, kot številni zmotno mislijo, temveč obstajajo nacionalni znakovni jeziki. 27 držav članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, je znakovni jezik že priznalo kot uradni jezik gluhe manjšine in ga statusno izenačilo z govorjenimi jeziki. Le peterica med njimi, v katero sodi tudi Slovenija, pa ima pravico do znakovnega jezika vpisano v ustavo.

21 tisoč kretenj je premalo za vključenost gluhih v vse sfere družbe
V Sloveniji živi okoli 150 tisoč ljudi z izgubo sluha, od tega se jih v slovenskem znakovnem jeziku sporazumeva približno 1500. Na voljo imajo dobrih 21 tisoč kretenj, kar pa je občutno premalo za potrebe gluhih, ki danes vstopajo v različne oblike družbenega življenja, kot so fakultete, sodišča idr. Za razvoj slovenskega znakovnega jezika od leta 1979 skrbi Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Od ustavne dopolnitve naprej bo razvoj financirala država, kot to predvideva 62.a člen Ustave RS. Še posebej ranljivih je okoli 150 gluhih starostnikov, ki bivajo v domovih za starejše občane. Komunikacijska ovira je vzrok velike osamljenosti, saj se ne morejo vključevati v redne aktivnosti doma in ne morejo razvijati medsebojnih odnosov s sostanovalci. Zaradi osamljenosti in izoliranosti začnejo prej slabeti, tako umsko kot duševno, kar lahko vodi v hitrejšo smrt. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadevajo za ureditev bivalnih enot oziroma oddelkov v domovih za starejše po vzoru severnih držav, v katerih gluhi bivajo skupaj.

Mladen Veršič, predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije: »Letošnji dan slovenskega znakovnega jezika je zgodovinski, saj ga obeležujemo z vpisom znakovnega in jezika gluhoslepih v Ustavo RS z novim 62.a členom. V vsej zgodovini spreminjanja Ustave RS v samostojni Sloveniji je to prva sprememba na predlog Vlade RS ter s soglasnim sprejemom v Državnem zboru. Dan znakovnega jezika je priložnost, da opozorimo na številne pomanjkljivosti na področju izobraževanja gluhih. Letos so namreč štirje gluhi dijaki v rednih šolah ostali brez tolmača. To je nedopustno in pozivam resorno ministrstvo k takojšnji rešitvi. To, kar je za učenca na vozičku dvigalo ali prilagojeno stranišče, je za gluhega otroka tolmač v razredu. V vsej naši zgodovini smo bili gluhi potisnjeni na rob družbe. Izobčeni in velikokrat ponižani. Čas je, da odpremo vrata v nov svet. V svet, v katerem bodo tudi nam zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine.«

Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije: »Za Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije je nov 62.a člen v Ustavi RS šele začetek novega poglavja v zgodovini skupnosti gluhih. Letos je bil poleg ustavnega zakona sprejet tudi Nacionalni program za jezikovno politiko. Pričakujemo, da bo država na podlagi obeh strateških dokumentov poskrbela za sistemski razvoj znakovnega jezika. Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih. Zveza je v vseh letih razvila 21 tisoč kretenj, kar je pomemben dosežek. Vendar je teh kretenj premalo, saj vemo, da s toliko besedami operirajo slišeči osnovnošolci. Zaradi slabe razvitosti jezika in nedostopnega izobraževanja, je tudi izobrazbena struktura gluhih najslabša med invalidi. Nujen je tudi nadaljnji strokovni razvoj tolmačev in učiteljev znakovnega jezika. Za zdaj ni študijskega programa, ki bi to omogočal, kar si želimo uresničiti v prihodnje. Od ustavne dopolnitve si največ obetamo na področju dostopnosti. Želimo popolno sočasno podnaslavljanje televizijskih programov, gledaliških predstav oziroma s pomočjo tehnologije povsod, kjer se pojavijo osebe z izgubo sluha.«

Znakovni jezik je materni jezik gluhih

Izobraževanje gluhih s kretnjami prvi začne v 18. stoletju francoski duhovnik Charles Michael de l'Épée. Zato ga svetovna skupnost gluhih imenuje »oče gluhih«. Charles Michael de l'Épée je v revnem pariškem predmestju srečal gluhi dvojčici, ki sta se sporazumevali s kretnjami. To ga je tako pritegnilo, da je sprejel k sebi prve gluhe učence. Kretnje za poučevanje je razvijal sproti. Takrat je bilo v Franciji veliko družin željnih, da se njihovi otroci izobražujejo, zato je leta 1770 ustanovil prvi zavod za gluhe.