Poročilo z novinarske konference ob začetku praznovanja Tavčarjevega leta

Danes, v torek, 7. marca 2023, so na novinarski konferenci na Dvorcu Visoko v Poljanski dolini predstavili program praznovanja Tavčarjevega leta, ki ga obeležujemo ob 100. obletnici smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. O visoškem gospodu, ki je v slovenski kulturi in politiki pustil neizbrisen pečat ter o bogatem in raznolikem dogajanju, ki se obeta v Tavčarjevem letu, so spregovorili gostitelj dogodka Milan Čadež, župan občine Gorenja vas - Poljane, Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, ter dr. Urška Perenič, predsednica programskega odbora vseslovenskega Tavčarjevega leta.

Vlada Republike Slovenije je Tavčarjevo leto razglasila na pobudo Občine Gorenja vas  - Poljane, častno pokroviteljstvo pa je prevzela ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.

Kot je povedal župan Milan Čadež, je Ivan Tavčar pomembno zaznamoval svojo rojstno dolino, zato so se ob razglasitvi Tavčarjevega leta vprašali, ali so v Poljanski dolini zadosti storili za ohranitev dediščine velikega rojaka. Prepričan je, da je bilo na kulturnem področju veliko storjenega in izpostavil povest Cvetje v jeseni, po kateri so posneli film, ki ne bo šel nikoli v pozabo, poleg tega pa ga zelo veseli, da Tavčarjeva dela še danes igrajo na lokalnih odrih.

Izpostavil je tudi uspešno prenovo Dvorca Visoko, ki ga je Tavčar kupil leta 1893 in v njem živel vse do svoje smrti, torej trideset let. »Tu so nastale pomembne pripovedi o naši dolini, dogajala pa so se tudi visoka protokolarna srečanja. Ko smo pred enajstimi leti objekt začeli obnavljati, smo točno vedeli, kaj nas čaka danes: obeležitev stoletnice pisateljeve smrti. Dvorec je urejen in prepričan sem, da smo mi vsi pripravljeni na Tavčerjevo leto, tudi vlada, ki je letošnje leto razglasila kot Tavčarjevo leto, in celotna Slovenija.«

Milan Čadež je povabil na osrednjo slovesnost Tavčarjevega leta, ki bo 28. maja v Gorenji vasi, ko bodo praznovali tudi 100 let Sokolskega doma, ki se je imenoval prav po Tavčarju. »Bil pa je tudi prvi predsednik slovenskega biciklističnega društva, kar bomo tudi obeležili na maratonu Franja, saj bo tukaj eden od etapnih ciljev dirke.«

Dr. Urška Perenič je poudarila, da se ob stoletnici njegove smrti Tavčarja spominjamo kot vsestranskega moža: »Bil je pravnik, odvetnik, gospodarstvenik, politik, pa vendar se mi zdi nujno poudariti, česar se je očitno tudi sam zavedal, da je politika nekaj časnega, kar je nadčasno pa je umetnost, literatura, h kateri se tudi vrne na koncu svoje ustvarjalne in življenjske poti. Ko je konec 19. stoletja začel v samozaložbi izdajati svoja dela, ki so se mu zdela najboljša, je zapisal, da ga je politika izčrpala in mu popila moči, zato čuti potrebo, da se vrne k literaturi. Torej je bila literatura zanj nekakšno zatočišče in prostor svobode.«

Pojasnila je še, da je Tavčar vse življenje reševal vprašanje, kako loviti ravnotežje med krajem, od koder je izhajal in mestom ter širnim svetom, kamor je kot večina slovenskih literatov tedanjega časa odšel po znanje. »A ne da bi tam ostal, temveč zato, da bi se vrnil, opremljen z novimi znanji in izobrazbo in kar je pomembno, gospodarsko opolnomočen. Tavčar se ni vrnil v kajžo, vrnil se je v dvorec in se tu ustalil.« 
 
Po besedah Matevža Čelika, državnega sekretarja na Ministrstvu za kulturo, je Tavčarjevo leto lepa priložnost, da na tega pomembnega slovenskega literata in njegovo delo opozorimo tudi deležnike drugih resorjev, kot so šolstvo, raziskovanje in turizem. »Življenje in delo Ivana Tavčarja sta odličen pokazatelj, da kultura in umetnost povezujeta in utrjujeta skupnosti in lahko nudita temelj tudi političnim entitetam, ki so zato odprte, povezujoče in usmerjene v prihodnost. Razglasitev leta 2023 za leto Ivana Tavčarja na državni ravni pa nosi pomembno sporočilo – da naša država kulturo razume kot vrednoto samo po sebi.«

Tavčarjevo leto bo z bogatim in raznolikim programom prehodilo številne vijugaste in krožne poti pisateljevega življenja, ki se je razpenjalo med cesarskim mestom in Poljansko dolino, med ulicami in gozdovi, med knjigami in parlamentarnimi sejami. Da bo glas o Tavčarjevem letu segel karseda daleč, bo skrbela njegova ambasadorka, velika dramska in filmska igralka Milena Zupančič, ki se je v trajni spomin Slovencev zapisala kot Meta iz filmske adaptacije Cvetja v jeseni.