Barbara Rezar Grilc

Na Mednarodni muzejski dan, v četrtek, 18. maja, bodo v TMS odprli novo občasno razstavo lovstva, na kateri si bodo obiskovalci lahko ogledali najbolj zanimive in prestižne predmete iz sicer obsežne stalne lovske zbirke. Podrobnosti o stalni in občasni zbirki nam je v pogovoru razkrila kustosinja TMS in skrbnica zbirke Slovenski lovski muzej Barbara Rezar Grilc.

Kako je nastajala lovska zbirka in kako to, da je lovski muzej, še preden je postal del TMS, našel »dom« prav v gradu v Bistri?
Leta 1826 je nekdanjo kartuzijo Bistra kupil tovarnar in trgovec Franc Galle in samostan spremenil v graščino. V družini so bili znani kot strastni lovci, ki so organizirali tudi velike skupne love in zasedali visoke položaje v lovskih društvih, zato ni presenetljivo, da je ta tematika našla pot v Bistro. Prve resne zamisli o ustanovitvi lovske in gozdarske zbirke segajo v leto 1931, ko so ob ustanovitvi Gozdarske šole v Mariboru razmišljali tudi o stalni razstavi gozdarstva in lovstva. Ideja je med vojno zamrla, a po njej znova zaživela. Po sklenitvi sporazuma o ustanovitvi Gozdarskega, lesnega in lovskega muzeja so lovci zbrali večje število orožja za stalno razstavo. Velikost novo nastale zbirke je presegala prostorske zmogljivosti Gozdarskega inštituta, kjer naj bi bila razstavljena, zato so leta 1947 nove razstavne prostore pridobili v gradu Bistra. Prvo razstavo gozdarstva, lesarstva in lovstva so odprli leta 1953. Leta 1951 je bil uradno ustanovljen Tehniški muzej Slovenije, ki je za svoj namen v upravljanje dobil grad Bistra s pripadajočo okolico. Posledično so bile leta 1955 zbirke Gozdarskega, lesnega in lovskega muzeja kot samostojni oddelki formalno priključene Tehniškemu muzeju.

Kako velika je zbirka, koliko eksponatov hranite?
Zbirka Slovenskega lovskega muzeja je ena izmed najstarejših v Bistri. Nastala je s strokovno in finančno pomočjo Lovske zveze Slovenije. Obsega več kot 3000 eksponatov, med katerimi so dermoplastike divjadi, trofeje, lovsko orožje in drugi lovski pripomočki, pa tudi stari dokumenti, medalje in razglednice. Več kot 400 predmetov je predstavljenih na stalni razstavi lovstva, ki je od leta 1975 umeščena v zahodnem grajskem krilu.

Katero obdobje lovstva zajema razstava?
Uvodni del razstave predstavlja zgodovino lova in lovske tehnike. Obiskovalcem so na ogled predmeti od časa pradavnine do današnjih dni. Od prvih lovnih pripomočkov, ki jih je pračlovek ustvaril iz naravnih materialov, do naprednih lovskih pušk. Zgodovini lova sledi prikaz divjadi, ki živi na naših tleh. Gre za diorame, ki ponazarjajo naravna okolja posamezne vrste. V njih so predstavljeni preparati živali iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. 

Za obiskovalce so med najbolj zanimivimi eksponati zagotovo dermoplastike živali. Koliko približno jih je in katere so najbolj zanimive?
Naša zbirka obsega več kot 350 preparatov živali. Zaradi svoje velikosti pri obiskovalcih največji vtis pusti dermoplastika rjavega medveda – svetovnega prvaka, zanimive so tudi ptice ujede in jelenjad, otroke pa zaradi pravljic, v katerih nastopa, najbolj privlači volk.

Omenili ste medveda – svetovnega prvaka. Od kod je medved in kako to, da je kot trofeja prišel k vam?
Na stalni razstavi Slovenskega lovskega muzeja si obiskovalci lahko ogledajo kožuh medveda, ki ga je leta 1972 v snežniških gozdovih uplenil nemški lovec. Takratne oblasti so sprejele odlok o zavarovanju določenih trofej za naravni spomenik in tujemu lovcu onemogočile izvoz dragocenega plena, so mu pa kot »tolažilno nagrado« omogočili še en lov na medveda. Leto kasneje je uplenjeni medved postal svetovni prvak. Na mednarodni lovski razstavi v Torinu mu je namreč strokovna komisija dodelila 419,50 točke. To je pomenilo, da je bil to tedaj največji medved, kar so jih kdaj prikazali na svetovnih razstavah.

Kdaj in katero dermoplastiko ste v muzeju dobili nazadnje?
Naša zbirka živalskih preparatov je izredno bogata, zato v skladu z zbiralno politiko muzeja sprejemamo le redke in posebne primerke. Nazadnje smo leta 2017 v muzej sprejeli preparat bele štorklje.

Kakšna je zgodba te štorklje?
Kadaver bele štorklje smo prejeli od Prirodoslovnega muzeja Slovenije in ga dali preparirati zunanjemu preparatorju. Pri prevzemanju tovrstnega gradiva ravnamo spoštljivo in s skrajno občutljivostjo, v skladu z veljavno zakonodajo in etičnim kodeksom Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM).

Imate v muzeju svojega preparatorja, ste povezani z drugimi muzeji, kako to poteka?
Gozdarski inštitut je ob nastanku Gozdno, lesno, lovskega muzeja v Bistro namestil svojega rednega sodelavca, ki je prevzel skrb za lovsko zbirko in preparatorsko delo. V tistem obdobju je bil prevzem živalskih primerkov velik, takrat smo prevzeli večino naravoslovnega materiala, ki ga hranimo. Dandanes tovrstne predmete sprejemamo po tehtnem premisleku. Glede na nizko število prevzemov zaposlitev lastnega preparatorja ni smiselna, zato sodelujemo z zunanjimi izvajalci.

Kako obstojne so dermoplastike, jih morate hraniti pod posebnimi pogoji?
Dermoplastike so biološki material, ki propada hitreje kot druge snovi, ki jih hranimo v muzeju. S svojimi postopki ga pred prehitrim razkrojem zaščitijo že preparatorji, v muzeju pa za boljšo obstojnost skrbimo z zagotavljanjem ustrezne mikroklime. Predmete, na katerih opazimo znake propadanja, ponovno predamo v roke preparatorju, ki poskrbi za njihovo nego.

Pomemben del zbirke je lovsko orožje. Hranite kaj posebnega?
Muzej hrani in predstavlja različno lovsko orožje, od nožev, frač, lokostrelov do lovskih pušk, med katerimi so risanice, šibrenice, kombinirane puške in revolverji. Imamo bogato zbirko smodnišnic, ki so jih uporabljali za prenašanje smodnika in orodja za polnjenje streliva. Zaradi varnostnih razlogov smo v preteklosti umaknili velik del lovskih pušk, ki jih bomo znova razstavili ob prenovi stalne razstave. Z njihovo pomočjo bomo predstavili zgodovino in tehnični razvoj strelnega orožja ter izpostavili zanimive primerke iz naše zbirke. Med njimi je lovska puška, ki v dolžino meri kar 227 cm.

Ravnokar pripravljate občasno razstavo lovstva, kdaj bo na ogled in kaj boste predstavili obiskovalcem?
Pripravljamo razstavo z naslovom »Zakladi iz depojev: Lovstvo«, ki jo bomo odprli na Mednarodni muzejski dan, 18. maja, in bo na ogled eno leto.

Muzej ima zares bogato zbirko s področja lova. Del predmetov predstavljamo na stalni razstavi Slovenskega lovskega muzeja, večino pa hranimo v depojskih prostorih v gradu Bistra in v depoju Pivka. Predmete v skladu z muzejskimi smernicami reinventariziramo (popisujemo) in digitaliziramo. To pomeni, da njihove podatke iz ročno vodenih kartotek prenašamo v digitalno dokumentacijsko bazo. Ob tem popisu predmete spet podrobno pregledamo, fotografiramo in pridobivamo nove podatke.

Ko smo se s predmeti »ponovno srečali«, smo se odločili, da bomo najbolj zanimive predstavili obiskovalcem. Nekaj izmed njih je bilo nazadnje razstavljenih na razstavi Gozdno, lesno, lovskega muzeja v petdesetih letih prejšnjega stoletja, nekateri sploh še niso bili postavljeni na ogled. Predmete smo predali restavratorski službi, ki jim je povrnila nekdanji sijaj.

Na ogled bodo v manjšem prostoru ob vhodu v muzej, ki smo ga pripravili prav v ta namen. Razstavili bomo najrazličnejše predmete, povezane z lovom, družabnim življenjem lovcev, njihove osebne predmete, trofeje in nagrade.

Razstavo smo ob 100. obletnici njegove smrti posvetili pisatelju dr. Ivanu Tavčarju, ki je bil med drugim tudi strasten lovec in ribič. Pisal je tudi za glasilo Lovec, publikacijo Slovenskega lovskega društva. Na razstavi bodo na ogled originalni izvodi iz našega arhiva. Spomnili se bomo tudi enega izmed njegovih temeljnih del, lovske povesti V zali, ki jo je napisal leta 1894.

Bo med razstavljenimi kakšen posebno dragocen ali zelo poseben predmet?
Razstavili bomo več kot 100 predmetov, katerih skupna lastnost je, da so si med seboj različni. Predstavljamo trofejo antilope, ki je za nas eksotična žival in je zanimiva tudi zaradi svoje velikosti. Posebni sta dve leseni lovski uri, ki sta čas v gradu Bistra odmerjali v obdobju družine Galle. Zanimiva sta tudi litoželezni pekač z urnim mehanizmom, ki so ga uporabljali za peko mesa ob ognjišču in metalec (katapult) steklenih krogel, ki so ga uporabljali za strelske treninge.

Avtor naslovne fotografije: Jure Korber
Avtor portretne fotografije: Katarina Batagelj
Besedilo: Kreativna baza