Pomembna obletnica in še pomembnejša prenova

Ob pričetku nove sezone smo se pogovarjali z direktorico Tehniškega muzeja Slovenije, dr. Barbaro Juršič, ki je z nami delila podrobnosti letošnjega programa in zapletov, povezanih s prenovo objekta v Bistri.

V marcu se po »zimskem spanju« znova odpirajo vrata Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri. Kakšne razstave, aktivnosti in vsebinske poudarke si obiskovalci TMS lahko obetajo v letošnjem letu?
Letošnji program Tehniškega muzeja Slovenije je zastavljen izjemno dinamično in ambiciozno ter se, med drugim, navezuje tako na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu kot na Tavčarjevo leto. Slednje bomo počastili z aprilskim odprtjem razstave Zakladi iz depojev v okviru lovskega oddelka TMS, saj je bil Ivan Tavčar navdušen lovec in ribič. V Frankfurt, natančneje v frankfurtski Muzej komunikacij, pa se septembra letos odpravljamo s prirejeno razstavo o 30 letih mobilne telefonije, ki je sedaj na ogled v naši dislocirani enoti, Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. Razstavo bomo nadgradili s povezavo teme z Nemčijo in dodatnimi pričevanji na nemški strani, in jo bomo odprli 17. septembra, mesec pred odprtjem Frankfurtskega knjižnega sejma. Ob odprtju načrtujemo tudi bogat program s predstavitvijo Slovenije, Tehniškega muzeja Slovenije ter teme tehniške dediščine. Prav tako skupaj z nemškimi kolegi pripravljamo spremljevalni program k razstavi.

Med mednarodnimi sodelovanji je treba poudariti še nadaljnje gostovanje razstave Us & Them without frontiers v ZDA. V letu 2023 načrtujemo postavitev razstave v New Yorku, v letu imenovanja nove častne konzulke Republike Slovenije v tem mestu, pozneje pa tudi v Chicagu, Milwaukeeju in nekaterih drugih mestih. Namen razstave in dvojezičnega kataloga je doseči čim širšo javnost. Obenem smo začeli sodelovati tudi s portugalskim nacionalnim muzejem letalstva, Museu do Ar, s katerim nas druži skrb za tehniško dediščino. V letu 2023 predvidevamo izmenjavo gostujočih razstav – njihove razstave ob stoletnici prvega preleta Atlantika (Portugalska–Brazilija) in naše razstave Leteči človek, Stanko Bloudek, nadaljujemo pa tudi naše sodelovanje z Zajednico tehničke kulture Rijeka in Pomorskim i povjesnim muzejem Hrvatskog primorja Rijeka, kjer bo gostovala naša nagrajena razstava Znanje brez meja. Gostovali pa bomo še v Slovenskem kulturnem domu v stari Gorici v Italiji.

Naše gostujoče razstave seveda potujejo tudi po Sloveniji, v letu 2023 bosta to med drugimi tudi plakatna razstava 70 let TMS in razstava o geodeziji Vsak milimeter šteje. Ob zgoraj omenjeni razstavi o lovstvu bodo letos v Bistri na ogled še tri občasne razstave. Razstavi Človek in hrana v začaranem krogu ter O svetlobi bosta obiskovalce navduševali do decembra letos, v jeseni pa bomo obeležili tudi 70 let od odprtja prvih muzejskih zbirk za obiskovalce v Bistri. Izvedli bomo tudi številne delavnice in prikaze, posebej pa je treba opozoriti, da so razstave obogatene s pedagoškimi in andragoškimi programi ter elementi, prilagojenimi senzorno oviranim osebam. Prav tako v TMS poglabljamo sodelovanja z ranljivimi skupinami – z Junaki 3. nadstropja, domovi za starejše in Zavodom za slepe in slabovidne.

Kako boste obeležili 70. obletnico odprtja muzejskih zbirk javnosti?
To pomembno obletnico bomo obeležili v oktobru, in sicer z odprtjem velike razstave TMS 70: Dobrodošli! Včeraj, danes, jutri. Osredotočala se bo zlasti na razvoj muzeja v odnosu do obiskovalcev. S prikazom izbranih razstav, programov, projektov in aktivnosti bo na interaktiven, pregleden in retrospektiven način predstavila razvoj delovanja muzeja in njegovih služb, spreminjanja odnosa do obiskovalca in muzeologije na splošno. Del razstave bo zazrt v prihodnost, zato predstavlja idejno zasnovo celovite prenove muzeja in nove stalne razstave. Ob razstavi bo izšla tudi publikacija, ki bo predstavila 70 let razstavne dejavnosti v Bistri. Med drugim bo vsebovala bogato slikovno gradivo, zgodovinski pregled (70 let v 70 točkah) in zapise nekdanjih direktorjev ter bivših in sedanjih sodelavcev.

Objekt v Bistri je tik pred prenovo, ki bi muzeju omogočila obratovanje tudi pozimi. Kdaj naj bi se prenova začela, kako bo potekala in kako se nanjo pripravljate?
Dovolite mi nekaj pojasnil. Projekt za celostno prenovo grajsko-samostanskega kompleksa Bistra je bil po potrditvi DIIP-a (dokument identifikacije investicijskega projekta) na MK in projekta na MF maja 2022, po sprejetju na seji vlade RS, uvrščen v NRP (načrt razvojnih programov) s pribl. 20 milijoni evrov. Na veliko žalost za tako pomemben objekt, spomenik državnega pomena in državni muzej, je novo vodstvo MK sredstva za prenovo v septembru 2022 znižalo za približno 90 odstotkov. S preostalimi sredstvi bomo dali izdelati preostanek dokumentacije za celostno prenovo grajsko-samostanskega kompleksa Bistra - dokumentacija, ki je še potrebna, bo predvidoma dokončana še letos - in začeli s sanacijo najstarejšega in arhitekturno najvrednejšega dela z malim križnim hodnikom iz sredine 15. stoletja.

Upamo, da bo Ministrstvo za kulturo spet prepoznalo potrebo in namenilo sredstva za sanacijo državnega muzeja, ki je tudi državni spomenik prvega reda. Ta žal v trenutnih razmerah ne more slediti trendom sodobnega muzeja in biti dostopen vsem, ne more omogočati splošne participativnosti ter nuditi ustreznih pogojev za hrambo in predstavljanje eksponatov ter dela zaposlenih.

Prenova objekta v Bistri seveda ni pomembna le zaradi podaljšanja obratovanja, marveč bo imela naložba tudi druge pozitivne učinke. Bi lahko pojasnili, katere?
V okviru celostne obnove se bodo vzpostavili sodobni muzejski prostori, ki bodo ustrezali pravnim in strokovnim standardom in bodo zaposlenim ter obiskovalcem prijazni; objekt se bo statično in energetsko saniral, uredila se bo protipožarna, protipoplavna in potresna zaščita, prav tako hidroizolacija s preprečevanjem vdora vode, izboljšala se bo dostopnost za gibalno ovirane osebe z vzpostavitvijo najmanj enega dvigala, vzpostavili se bodo sistemi klimatiziranja, ogrevanja, uravnavanja vlage, nadzora varnosti in uredili razstavni prostori z namenom prenove vseh muzejskih stalnih razstav v kombinaciji z digitalnimi vsebinami ter prenovljeni prostori za pedagoško-andragoške dejavnosti, vzpostaviti pa nameravamo tudi skriptorij in planetarij.

Z novimi površinami (5.835,60 m2) bi zagotovili ustrezne prostorske in tehnične pogoje za kakovostno izvajanje poslanstva Tehniškega muzeja Slovenije. Predvidena naložba bo imela pozitiven vpliv z vidika stroškovne učinkovitosti, trajnosti delovanja in dostopnosti muzeja in dediščine. Pri prenovi pa bo poskrbljeno tudi za sam objekt kot spomenik državnega pomena, ki sedaj propada.

Svoj mandat direktorice TMS ste nastopili ravno na začetku pandemije, kar pomeni, da je za vami komaj prvo bolj ali manj običajno leto načelovanja tej javni instituciji. Takšno delo seveda nikdar ni lahko, pa vendar – ste si lahko vsaj malo oddahnili?
Oddahnila si nisem, sploh po tem, ko se je treba znova boriti za prenovo oz. za sredstva, ki so bila že namenjena prepotrebni prenovi samostansko-grajskega kompleksa Bistra, ki je tudi spomenik državnega pomena. Uresničitev prenove Bistre vidim kot svoje prvo poslanstvo in ne bom odnehala, dokler se sredstev za tako pomemben državni spomenik in muzej v njem ne zagotovi.

Avtor naslovne fotografije: Jure Korber
Avtor portretne fotografije: osebni arhiv
Besedilo: Kreativna baza