Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji

»Z neizogibnim razvojem brezžičnih komunikacij se bo celoten planet spremenil v velike možgane. Z drugimi ljudmi bomo lahko ne glede na razdaljo med nami govorili kjerkoli, kadarkoli. Telefonija in televizija bosta napredovali tako, da bomo druge lahko ne le slišali, temveč tudi videli, kot bi bili čisto blizu, pa vendar bodo na tisoče kilometrov stran. Tehnologija bo obenem postala tako kompaktna, da bo tovrstno telefonsko napravo mogoče nositi v prsnem žepu,« je pred skoraj sto leti zapisal znanstvenik, izumitelj in vizionar Nikola Tesla.

Trideset let je letos dopolnila samostojna Slovenija in prav toliko časa sobivamo z mobilnimi telefoni, brez katerih si več ne predstavljamo življenja. V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu so ob tej priložnosti pripravil razstavo Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji, ki bo na ogled od 9. novembra 2021 do 31. decembra 2022.

Od prenosnih telefonov se dandanes praktično več ne ločimo, ves čas so blizu, preko njih nam je dostopen cel svet, z njim smo lahko ustvarjalni, konkurirajo osebnim računalnikom, kameram, fotoaparatom, bančnim karticam in drugemu, kot bi bili v njih pospravljeni naše osebnosti in celo naše življenje. Razstava Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji prikazuje razvoj tega področja od njegovih zametkov do danes, tako v svetovnem merilu kot tudi v našem prostoru. Na ogled bodo mobilni telefoni iz različnih obdobij (NMT, GSM, pametni telefoni ...), edini slovenski prenosni telefon Wanderer, NMT bazna postaja, avtomat za nakup mobi kartic, različna dokumentacija in oglaševalski materiali, ki so plod razvoja, proučevanja in inovativnosti, ki izhajajo iz človekove želje, da z ustvarjalnostjo doprinese k izboljšavam v vsakdanjem življenju. Razstava med drugim prinaša tudi pričevanja o vplivu razvoja mobilne tehnologije na življenja določenih posameznikov.

Ob ponudbi prvih NMT mobilnih telefonov si verjetno nihče ni predstavljal, kako bliskovit razvoj bo mobilna telefonija doživela v samo tridesetih letih in kako bo vplivala na naše vsakdanje življenje. Če je telefon nekdaj služil le pogovoru, danes z njim pretežno prenašamo podatke in nam nadomešča računalnik. Pogovori so postali manjši del uporabe, medtem ko večino časa brskamo po spletu, uporabljamo družbena omrežja, fotografiramo, snemamo video posnetke, pošiljamo kratka sporočila, poslušamo glasbo, igramo igrice. Pametni telefon nam šteje korake, kalorije, meri utrip, z njim lahko plačujemo in opravljamo bančne storitve. Spremenil je naš način komuniciranja, saj smo vedno na voljo in vedno v stiku z novimi informacijami. Po drugi stani vse to prinaša tudi številne pasti in odvisnosti. Zato je ozaveščanje mladih pa tudi malo manj mladih o varni uporabi spletnih tehnologij ključnega pomena.

dr. Estera Cerar, vodja projekta

Muzej mora biti tudi prostor za razpravo in razmislek o pozitivnih plateh sprememb in novosti, hkrati pa tudi o morebitnih pasteh razvoja na področju tehnike in tehnologije. Kaj napredek na področju mobilnih telekomunikacij pomeni za družbo? Mobilne telekomunikacije so nas postavile pred izziv – zaradi njih brez dvoma lahko komuniciramo bolje, hitreje in učinkoviteje, vprašanje pa je, ali nam bo uspelo še naprej pristno komunicirati med seboj. Na to naj si odgovori vsak sam. Vse bolj je tudi jasno, da lahko svetovni fenomen družbenih omrežij, ki nas je povezal v globalno vas, usodno vpliva na osebne, kulturološke, gospodarske in celo politične razmere neke družbe.
 

dr. Barbara Juršič, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije

Kratka zgodovina mobilne telefonije

Prvo generacijo brezžične mobilne telefonije so v Evropi razvili v skandinavskih državah v 70. letih prejšnjega stoletja, saj je bilo na odročnih in redko poseljenih območjih mobilno omrežje vzpostaviti ceneje od stacionarnega. To je bila NMT (Nordic Mobile Telephony). Prvi delujoči sistem NMT-telefonije so predstavili v Savdski Arabiji leta 1986, en mesec pred uvedbo v Skandinaviji.

Pri nas je prvo javno mobilno omrežje nastalo po zaslugi Združenja PTT organizacij Slovenije, ki je ustanovilo družbo Mobitel. Poimenovali so ga MOBITEL. Družba je ves čas svojega obstoja usmerjala razvoj slovenskega trga mobilne telefonije ter kot sestavni del svojega poslovanja dojemala družbeno odgovorno delovanje. Sistem NMT je zamenjal GSM (Global System for Mobile Communications), ki ga je nadgradil GPRS (General Packet Radio Services), oba skupaj pa EDGE (Enhanced Data Rates for Global Evolution). Sledili sta tehnologiji UMTS (Univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem) in LTE (Long Term Evolution), znani kot 3G in 4G. Od leta 2020 pa je tudi pri nas že dostopna generacija mobilnih omrežij 5G, ki omogoča razvoj novih možnosti uporabe in še boljšo uporabniško izkušnjo. 5G je pri nas prvi ponudil Telekom Slovenije.
Trg mobilne telefonije se je liberaliziral konec devetdesetih let. Pri nas je to obdobje nastopilo z vstopom družbe Simobil na trg leta 1999. Tretji operater, ki se je pojavil, je bil Vega, sledil je Tušmobil, danes pa so največji operaterji Telekom Slovenije, A1 Slovenija in Telemach. Storitve mobilne telefonije ponujajo še T-2, Bob, Spar Mobil, Hip mobil, HoT – Hofer Telekom, Me2 in SoftNET mobil.