TMS - mesečni novičnik

INTERVJU MESECA

Dr. Barbara Juršič, direktorica TMS: "Pomembna obletnica in še pomembnejša prenova"

Ob pričetku nove sezone smo se pogovarjali z direktorico dr. Barbaro Juršič, ki je z nami delila podrobnosti letošnjega programa in zapletov, povezanih s prenovo objekta v Bistri.
"Upamo, da bo Ministrstvo za kulturo spet prepoznalo potrebo in namenilo sredstva za sanacijo državnega muzeja, ki je tudi državni spomenik prvega reda. Ta žal v trenutnih razmerah ne more slediti trendom sodobnega muzeja in biti dostopen vsem, ne more omogočati splošne participativnosti ter nuditi ustreznih pogojev za hrambo in predstavljanje eksponatov ter dela zaposlenih." (Foto: osebni arhiv)
 

DELAVNICA ZA UČENCE OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL 

Novo: Dnevi gradnje in okolja v TMS
V okviru izobraževalnih programov, namenjenih promociji tehniških znanosti, so v TMS kot novost pripravili serijo predstavitev in delavnic s skupnim naslovom Dnevi gradnje in okolja, ki bodo potekale od torka, 21. marca, do petka, 24. marca, med 9. in 13. uro v TMS v Bistri pri Vrhniki. Temu bodo v nedeljo, 26. marca, sledile delavnice, namenjene širši javnosti, ki bodo potekale med 11. in 18. uro.

Programe, namenjene učencem zadnje triade osnovne šole in srednješolcem, ki jih zanimajo tehniške znanosti in inženirski študiji, TMS organizira v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, katere sodelavci bodo s pomočjo interaktivnih prikazov predstavili svojo raziskovalno dejavnost. Vsebine Dnevov gradnje in okolja so razdeljene v tri sklope, in sicer geodezijo, gradbeništvo in vodarstvo, v okviru katerih so zasnovali deset posameznih delavnic oziroma predstavitev. Tako bodo učenci in dijaki na podlagi konkretnih projektov dobili vpogled v privlačen svet inženirskega ustvarjanja, spoznavali pa bodo tudi možnosti in priložnosti za delovanje na področju geodezije in gradbeništva, ki zagotovo sodijo med poklice prihodnosti.

Delavnica Kaj nam razkrivajo prostorski podatki bo predstavila praktično uporabo prostorskih podatkov v prikazu vzorčnega območja s stavbami in simulirano poplavno koto. Na delavnici Kako gledamo na Zemljo iz vesolja bodo udeleženci spoznali praktično uporabo satelitskih posnetkov zemlje na različnih področjih, na primer v kmetijstvu in gozdarstvu ter v urbanih območjih, medtem ko bodo na delavnici Zasnova manjše soseske organizirali manjšo enoto družinskih hiš. S pomočjo modeliranja posnetkov z letalnika bodo na delavnici 3D-modeli in obogatena resničnost predstavili letalnik in pravila ter načine letenja, na delavnici Gradnja mostov pa bodo sestavljali in preizkušali modele mostičkov. Kako zgraditi trdno konstrukcijo, bodo raziskovali na delavnici Obnašanje konstrukcij.

S področja vodarstva bodo predstavili tri modele: prvi, model podzemnega toka, služi spoznavanju gibanja podzemnih vod ter širjenju onesnaženja pod zemeljskim površjem, model premeščanja rečnih sedimentov prikazuje tok reke v strugi, model Aqualibrium pa prikazuje, kako s pomočjo sestavljenih cevi zagotoviti enakomerno oskrbo med tremi izbranimi točkami na mreži. Udeleženci delavnice Vodni krog – popotovanje vodne kapljice pa bodo podrobneje spoznali elemente velikega in malega naravnega ter umetnega vodnega kroga.

SKRITI PREBIVALCI BISTRIŠKE GRAŠČINE

Katere živali so našle domovanje za samostanskimi zidovi Tehniškega muzeja Slovenije?
Tehniški muzej Slovenije obiskovalce privablja s predmeti, ki so delo človeka, a razkošen grajski park in samostanske zgradbe v svojem zavetju skrivajo tudi bogato življenje. In medtem ko naključni obiskovalci opazijo morda kakšno ptico, ponudijo semena vevericam ali spomladi opazujejo žabe, ki se prihajajo mrestit, muzejska vodnica Barbara Hrovatin pisano druščino malih prebivalcev muzeja, stalnih ali začasnih, zavzeto spremlja že več let, ob tem pa jih tudi lovi v fotografski objektiv. Zato nam je kot iz rokava stresla dolg seznam bolj ali manj (pri)kritih spremljevalcev samostanskega kompleksa, v katerem domuje muzej.
V parku so tako našle dom številne ptice, tudi take, ki niso ravno pogoste v urbanih naseljih, poleg sinice, pastirice in žolne je občasna prebivalka tudi smrdokavra, če jih omenimo le nekaj.

»Redne obiskovalke našega parka so štiri veverice, močno upamo, da jih bo kmalu več, ki so vse bolj zaupljive do osebja in obiskovalcev, zato se nam rade približajo in izmaknejo košček jabolka ali orehe, ki jim jih ponudimo. Prav kmalu se bodo začele mrestiti žabe, ki se pozimi umaknejo v gozd, spomladi pa pridejo nazaj na bajer. Redna prebivalka muzeja je zelena rega, ki pride na dvorišče, od koder jo prenesemo na varno, prilezejo pa tudi polži vseh vrst. Med dvoživkami lahko opazujemo velikega pupka, ki ima prav tako rad vlažno okolje in veliko sonca.

Posebej pa smo bili navdušeni, ko smo v vodi poleg drugih rib opazili velikega sulca, ki se je prišel sem drstit,« je povedala Barbara Hrovatin in dodala, da so številne živali našle zavetje tudi znotraj samostanskih zidov. »Na podstrehah domujejo kuna belica, netopirji in polhi, pa seveda miši, reden glodavec, ki ga najdemo v parku, pa je tudi rovka. V sončnih dneh lahko na samostanskih zidovih opazujemo pozidno kuščarico, ki se rada pogreje, otrpla srka vase sončno toploto, a se ob najmanjšem šumu skrije v zidne razpoke. Opazujemo lahko tudi kačje pastirje in metulje, posebej zanimiv je nočni metulj vrste jamamaj, ki ima razpon kril kar 10 centimetrov,« je še dodala Barbara Hrovatin, ki je v ljubiteljskem opazovanju in fotografiranju samostanskih živali našla posebno poslanstvo. (Foto: Barbara Hrovatin)

TMS PO SVETU

Razstava »Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji« jeseni potuje na Frankfurtski knjižni sejem
V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu se že pripravljajo na gostovanje razstave »Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji« v Frankfurtu, ki jo bodo v sodelovanju z Muzejem komunikacij iz Frankfurta priredili, tako da bo zanimiva tudi za nemške obiskovalce. Sodelavci obeh muzejev želijo z razstavo z nemškim naslovom Hallo! Wer da?, ki so jo podnaslovili Mobile Stories from Slovenia and Germany, prikazati podobnosti in razlike pri razvoju mobilne tehnologije v obeh državah. Izjemno uspešno in zanimivo razstavo, ki prikazuje razvoj mobilne telefonije v Sloveniji od njenih začetkov do danes, bodo za potrebe skupne razstave dopolnili z eksponati iz Frankfurtskega muzeja.

Mobilna telefonija v Sloveniji, ko se je v začetku devetdesetih začela razvijati, je bila korak ali dva za nemško. »Prvi mobilni aparati, ki so jih pri nas uporabljali le policija, gasilci in druge javne službe, so bili v Nemčiji v splošni uporabi. Tam se je začel razvoj v osemdesetih letih in ko smo v Sloveniji začeli uporabljati tehnologijo NMT, so oni že prehajali na GSM. Vendar se je kasneje razvoj izenačil, leta 2003 smo jih ujeli z UMTS,« je povedala kustosinja razstave dr. Estera Cerar in kot zanimivost dodala, da so bili njihovi nemški kolegi presenečeni nad našimi mobikarticami, ki so bile poslikane s posebnimi motivi. »Spomnimo se na primer akcije Mobitela, katerega mobikartice so uporabnike navduševale s podobami ptic. Nemci, ki so bolj praktični, so imeli čisto preproste kartice, medtem ko so slovenske, z različnimi motivi, danes priljubljene tudi med zbiratelji.« (Foto Jaka Blasutto)

Slovenija bo častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bo potekal od 18. do 22. oktobra 2023. Razstava »Halo! Kje si? (Hallo! Wer da?)« bo del spremljevalnega programa, s katerim se bo naša država na sejmu predstavljala ne le na knjižnem, temveč tudi na drugih področjih.

Razstavo bodo v Muzeju komunikacij v Frankfurtu odprli pred začetkom knjižnega sejma, v nedeljo, 17. septembra 2023, na ogled pa bo predvidoma do aprila leta 2024.

ZGODBE IZ TMS

TMS obiskuje sorodne ustanove 
V začetku leta so kustosi in restavratorji Tehniškega muzeja Slovenije obiskali Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani ter Rudnik živega srebra Idrija, s čimer TMS nadaljuje tradicijo povezovanja s sorodnimi strokovnimi institucijami.

Strokovno ekskurzijo po Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je vodil direktor dr. Bogo Zupančič (na fotografiji v sredini), ki je na primeru razstave Univerzum Plečnik: Od delavnice do mita, predstavil trajnostni način postavitve razstav. Dr. Zupančič , ki je tudi eden izmed kustosov razstave, je gostom iz TMS podrobneje predstavil razstavo, poleg spoznavanja novih dejstev o Plečnikovih mojstrovinah in njegovi šoli, pa jim je orisal tudi način snovanja razstave. Ta proces je namreč potekal v starostno in izkustveno zelo raznoliki delovni skupini.

To je primer dobre prakse, ki prinaša navdih tako ustvarjalcem kot obiskovalcem razstave. »Plečnikova dediščina skupnostnih in javnih prostorov se skozi arhivske načrte, makete, skice in fotografije razkriva kot kompleksna in celostna vizija povezanega sveta. V razdrobljenem in privatiziranem svetu 21. stoletja zato bolj kot kdaj prej potrebujemo učenje iz dela Jožeta Plečnika in njegovih sodelavcev, pa tudi kritično predelavo mitov o njegovi osebnosti in odnosa do njegove dediščine,« so razstavi ob bok zapisali v MAO.

Rudnik živega srebra Idrija so si sodelavci TMS ogledali pod vodstvom dveh vodnikov, ki sta strokovno predstavitev podkrepila z zanimivimi osebnimi zgodbami iz okolja, iz katerega izhajata tudi sama. Kustose in restavratorje TMS je sprejela tudi direktorica Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Tatjana Dizdarević. Glavni zanimivosti idrijskega rudnika sta Antonijev rov, to je najstarejši ohranjeni vhod v rudnik v Evropi, ki je bil izkopan že leta 1500, ter topilnica Hg.

Ta se poleg moderne interaktivne razstave ponaša z največjo rotacijsko pečjo za žganje živega srebra na svetu. V Rudniku živega srebra Idrija torej preteklost in delovanje rudnika prikazujejo večplastno: s sprehodom skozi podzemni svet do skritih kotičkov z dragoceno cinabaritno rudo ter s posebno razstavo, ki s pomočjo eksperimentov, animacij, videofilmov in naprav, ki delujejo na osnovi živega srebra, prikazuje pomen te edinstvene tekoče kovine, ki je spreminjala svet, ter njeno vsestransko uporabnost v znanosti, tehniki, industriji, medicini, kulturi in vsakdanjem življenju od prazgodovinskih časov pa vse do danes. (Foto: Katarina Batagelj)