Mesečni novičnik Tehniškega muzeja Slovenije

IZPOSTAVLJAMO

Obnovljena dvorana zbirke Titovih in protokolarnih vozil
Med letošnjim avgustom in novembrom so v TMS opravili pomembno sanacijo dvorane, v kateri hranijo prestižno zbirko Titovih in protokolarnih vozil. Kot je povedal Bernard Petrovčič, delovodja v TMS, prenova tlakov v dvorani ni bila zgolj estetske narave, temveč so s sanacijo preprečili vdor vlage v prostor, ki ima na razstavljena vozila škodljiv vpliv. »Pod dvorano teče voda, kar je povzročalo vlago v prostoru. Lahko si predstavljamo, da gre za velike količine, če vemo, da ima dvorana površino 500 m2, zato razvlaževalci, ki smo jih uporabljali, niso bili dovolj učinkoviti. Da bi preprečili vdor vlage, smo na celotni površini statično sanirali obstoječi tlak, naredili hidro- in termoizolacijo, na to pa vlili samorazlivni tlak debeline osem centimetrov.«

Dela so trajala tri mesece in so zahtevala prazen prostor, zato so morali avtomobile prestaviti. »Vsakega posebej, vseh je bilo enajst, smo na roke potisnili do vrat dvorane, od tam pa smo jih s pomočjo viličarja potegnili do dvorane, v kateri je zbirka TAM-ovih vozil. Selitev je trajala tri dni, ko smo jih prestavljali nazaj na razstavni prostor, pa smo potrebovali kar pet dni,« je pojasnil Petrovčič in dodal, da so v zahtevni projekt vključili sodelavce tehnične službe TMS, ki so poskrbeli za varen transport vozil, in restavratorsko ter konservatorsko službo TMS, ki je izvedla nego, zaščito in vzdrževalna dela na vozilih.

NE ZAMUDITE

Ta veseli dan kulture v TMS
Brezplačni vodeni ogledi in celodnevno druženje v TMS v soboto, 3. decembra, od 9. do 19. ure (vstop mogoč do 18. ure).

TMS se pridružuje vsakoletnemu vseslovenskemu praznovanju kulture, ko kulturne ustanove 3. decembra, na dan Prešernovega rojstva, obiskovalcem brezplačno odprejo svoja vrata. Ta veseli dan kulture bodo v TMS obeležili s posebnim programom, na katerega vabijo družine in posameznike, ljubitelje narave in tehniške dediščine. Ob 10. uri vabijo družine na voden ogled izbranih muzejskih zbirk s področij prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, kmetijstva, elektrotehnike, tekstila in tiskarstva, ogledati pa si bo možno tudi občasne razstave.

Obiskovalci se bodo med drugim sprehodili med redkimi primerki prestižnih limuzin, tudi tistih, v katerih se je vozil predsednik Tito, ki sodijo med najuglednejše eksponate muzeja, in si ogledali najstarejši ohranjeni avtomobil v Sloveniji. Poleg avtomobilov muzej hrani tudi bogato zbirko koles, v praznični ogled pa so uvrstili tudi furnirnico, lokomobil, kovačijo, svetovnega prvaka med medvedi in še marsikaj zanimivega. Po vodenem ogledu bodo obiskovalci lahko nadaljevali individualni ogled vseh drugih zbirk in uživali v sprehodu med grajskimi zidovi mogočnega samostanskega kompleksa Bistra.

Ta veseli dan z otroki
Posebno pozornost so v TMS tudi tokrat namenili najmlajšim, za katere so pripravili delavnico Drop-in, na kateri bodo otroci samostojno ali ob pomoči mentorja izdelali optično igračo na temo ločevanja odpadkov.

Seveda bodo ob koncu delavnice preizkusili, ali in kako njihov izdelek deluje, ter ga odnesli domov. Brezplačna delavnica bo potekala med 11. in 12. uro.

Popoldan, ob 16. uri, ko se kratki zimski dnevi začnejo prevešati v temo, pripravljajo voden ogled po občasni razstavi O svetlobi, ki bi jo lahko označili za uspešnico letošnjega leta. Razstava je na ogled od začetka oktobra in v muzej privablja številne ljubitelje fizike in naravnih pojavov, ki tukaj najdejo odgovore na številna vprašanja o tem naravnem pojavu, ki človeka vznemirja že tisočletja. Razstava prinaša teoretična pojasnila o svetlobnih pojavih in njihovem raziskovanju ter njihove interaktivne predstavitve in številne predmete, ki delujejo na osnovi svetlobe, kot so optične naprave, projekcijske naprave, od camere obscure do fotoaparata, svetila, laserji in optične komunikacije ter številne druge.

Poleg obiska Bistre pa TMS ob 11. uri vabi tudi na voden ogled po občasni razstavi Od vijaka do tramvaja v izložbah Ministrstva za notranje zadeve na Štefanovi ulici 2 v Ljubljani. Razstava, ki je plod sodelovanja z Muzejem slovenske policije, v besedi in fotografiji prikaže postopke konserviranja in restavriranja različnih materialov ter postopke njihove zaščite in predstavlja pregled dela konservatorsko-restavratorske službe TMS v zadnjih dvajsetih letih. Na ogled so predmeti iz različnih zbirk, ki so bili za restavriranje najbolj zanimivi oziroma zahtevni. Mednje zagotovo sodijo železna pljuča, moped Tomos colibri in pletilni stroji. (Foto: Arhiv TMS)

ZA OTROKE IN MLADINO

Muzej na obisku v šolah
TMS ni le muzej, temveč je tudi izobraževalna ustanova, ki skrbi za popularizacijo tehniške kulture in zgodovine, zato za otroke in mladino pripravljajo številne programe. Pozimi, ko muzej med decembrom in marcem svoja vrata za obiskovalce zapre, šolajoči se mladini namenjajo delavnice, ki jih organizirajo po šolah, vselej je na voljo gradivo za učno uro na spletu, po dogovoru pa organizirajo tudi nekaj ogledov za šolske skupine.

Tako so pripravili pestro ponudbo aktivnosti pod skupnim imenom Delavnice na vaši šoli, ki jih sodelavci muzeja po dogovoru izvedejo na terenu, prilagojene pa so različnim starostim otrok in učnim načrtom. Na tematskih delavnicah učenci tkejo zapestnice, preizkusijo svoje spretnosti s šivanko in nitko, naredijo kalejdoskop, baletko, z mersko napravo izmerijo višino izbranega predmeta ali pa poskusijo, kako daleč lahko leti leteče krilo.

Učna ura na spletu je gradivo, ki učiteljem služi kot pripomoček za izvedbo ure o spoznavanju tehniške dediščine ali kot priprava na obisk muzeja in je namenjeno za delo z učenci od 6. do 9. razreda osnovne šole.
Za šolske skupine pa organizirajo tudi kombiniran ogled Tehniškega muzeja in Komunalnega podjetja Vrhnika, v katerem v dveh šolskih urah predstavijo gozdarske, lesarske in lovske zbirke ter vodne pogone muzeja, čemur sledi ogled zbirnega centra za odpadke, prebiralnice, kompostarne in čistilne naprave Komunalnega podjetja Vrhnika. Tematski ogled je namenjen predstavitvi pomena gozdov in vodnih virov, pestrosti živalskih vrst in smotrnosti ravnanja z odpadki (ločevanje odpadkov, njihova obdelava v zbirnem centru, tehnologija ravnanja z odpadki in delovanje čistilne naprave). Novost v programu za šolajočo se mladino je Kombiniran ogled TMS in Parka vojaške zgodovine, ki je prav tako tematski in v obeh muzejih obravnava uporabo različnih pogonskih sredstev ter razvoj in uporabo vozil skozi zgodovino.

ZGODBE IZ TMS

Vstopite v preteklost s pomočjo maket
Muzeji dediščino pogosto prikazujejo tudi s pomočjo replik in maket predmetov, ki jih ni mogoče pokazati v naravi, ker več ne obstajajo ali pa ker originala ni mogoče pridobiti. Maketa – izraz izhaja iz francoske besede maquette – je predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu, tokrat pa vas vabijo, da odkrijete bogastvo, ki ga hranijo v gozdarskem in lesarskem oddelku TMS. Tam je razstavljenih kar 60 maket, ki se nanašajo na nepremično dediščino obeh strok.

Kot je povedal mag. Vladimir Vilman, kustos na omenjenem oddelku, največja med njimi prikazuje nekdanji prvi športni stadion na Slovenskem, izdelal pa jo je maketar Janko Samsa. Stadion, več o njem lahko preberete v intervjuju meseca, je bil velik zalogaj, mojster Samsa je povedal, da ga je izdeloval približno pet mesecev.

»Ker obstajajo originalni načrti objekta, sem se dela lotil tako, da sem načrt pomanjšal v ustreznem razmerju. Maketa je velika približno dva krat dva metra in prikazuje stadion v merilu 1 : 500. Da si boste predstavljali, kako to gre, samo palčke, iz katerih je izdelana konstrukcija, se pravi špirovci, bi merile v dolžino kakih 400 metrov, če bi jih zložil skupaj. Tramovje za sedeže je debelo milimeter in pol, tako da sem koščke lepil s konico od šestila,« je na kratko orisal postopek izdelave Janko Samsa, ki makete izdeluje že več kot 30 let in se podpisuje tudi pod največ maket v TMS.

Zagotovo pa so največ dela terjale posamezne makete kozolcev toplarjev, ki jih je izdelal maketar Franc Pogačar, za vsako pa je v povprečju potreboval 1500 do 2000 delovnih ur, odvisno od velikosti in seveda detajlov. Posebnost sta original in seveda tudi maketa križnega kozolca iz Turiške vasi pri Slovenj Gradcu, ki je edini takšen na svetu.

Med gozdarskimi maketami, ki jih hrani TMS, so vozovi za prevoz lesa, obdelovalno orodje, vodna drča, klavže, žičnice, gozdne železnice, most, rudniško podporje, južna železnica, grška triera, gozdarski vitel, gozdarski traktorji, gozdarski kamioni, žični žerjav, letalo Eda 5, najbolj opazne lesarske makete pa so že omenjeni kozolci in prvi stadion, zahtevna ostrešja, trabakula, razgledni stolp, leseni most, pastirska koča, različni modeli vodnih žag, različna vodna kolesa, parna žaga na Rogu, žagarska obrata v Kopru in Tržiču in gepl za pogon mizarske delavnice.

Foto: Arhiv TMS

NOVO

V Bistri gostuje potujoča panojska razstava Na vroči strani Alp
Razstava, ki jo je pripravila Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, opozarja na posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo občutili v Sloveniji, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov.

Avtorji razstave želijo pokazati, da podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo življenju, kot ga poznamo danes, a da hkrati še ni vse izgubljeno: še vedno namreč lahko ublažimo podnebno krizo in se taki prihodnosti izognemo. Prikazane so fotografije šestih prepoznavnih slovenskih krajev – Ljubljane, Lipice, Pohorja, Ptuja, Mangarta in Pirana –, njihove podobe zdaj in konec 21. stoletja, če se bo uresničil najbolj črni scenarij nadaljevanja velikih globalnih izpustov toplogrednih plinov.

PREDMET MESECA

Diližansa, poštna kočija iz časa Marije Terezije
Tokratni predmet meseca, poštno kočijo diližanso, hranijo v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu in je del zbirke Zgodovina pošte. Diližanse so bile štiri- ali osemsedežne poštne kočije z vzmetenim podvozjem in oblazinjeno notranjostjo, po naših krajih pa so drdrale od časa cesarice Marije Terezije, ki je z njihovo uvedbo želela pospešiti razvoj poštnega prometa in nadomestiti počasne in neudobne vozove, pa vse do sredine 19. stoletja, ko jih je začela izrivati železnica. Poštne kočije so prevažale tudi potnike, potovanje pa je bilo zelo drago, saj je cena poleg potovalne razdalje in števila vpreženih konj vključevala tudi napitnino postiljonu, pristojbino za mazanje koles, različne mitnine, mostnine in carine.

Za tiste čase hitro, iz današnje perspektive pa nedoumljivo počasno potovanje od Dunaja do Trsta je s krajšimi postanki za zamenjavo vprege, prenočevanjem, malicami in kosili trajalo kar tri dni.
Diližansa je predstavljena tudi v projektu Zgodbe, ki povezujejo.

STE VEDELI?

Slovenski laserji v svetovnem vrhu
TMS v zbirki Optika hrani tudi izdelke laserske tehnologije iz tovarne Iskra Elektrooptika. Razvoj laserjev v Sloveniji je šel tako rekoč v korak s svetovnim, saj je Iskra že v začetku šestdesetih let ustanovila laboratorij, katerega delo je bilo usmerjeno predvsem v razvoj in preizkušanje različnih vrst laserjev. Še v letu 1964, torej manj kot štiri leta po izdelavi prvega laserja na svetu, je v prostorih na Tržaški cesti 2 deloval prvi doma izdelani laser. To je bil plinski helij-neonov laser, ki se mu je že naslednje leto pridružil kristalni rubinski laser.

Leto pozneje je zasvetil polprevodniški Ga-As laser, ki je najprej deloval le na temperaturah pod vreliščem dušika, nadaljnji razvoj pa je omogočil tudi delovanje pri sobni temperaturi. V tem času so že pripravljali tudi serijsko proizvodnjo plinskih laserjev PL-6 (na fotografiji) za uporabo v izobraževanju, ki pa so jih izdelovali predvsem za izvoz.

Odkritje laserja je sprožilo velika pričakovanja o njegovi uporabi za nova superorožja, a se niso uresničila, ker je energija laserskih žarkov premajhna, da bi nasprotniku povzročila omembe vredno škodo. Zato se je razvoj usmeril v merilno tehniko, detektorske in opazovalne naprave ter celovite sisteme za upravljanje ognja, ki so danes nepogrešljivi del sodobne vojaške opreme. Vsemu temu je z enako hitrostjo sledila tudi Iskra Elektrooptika, v kateri so razvili številne tovrstne naprave.

Razvili in izdelali so termovizijske kamere, ki se uporabljajo za nočno opazovanje, podnevi pa v pogojih slabše vidljivosti. Leta 1987 je nastala prva termokamera za civilno rabo TopScan, čez dve leti pa še vojaška prenosna termovizijska kamera PTC-10, ki je predstavljala vrhunski izdelek v svetovnem merilu.

TMS GOSTUJE

Izvenkrmni motorji iz Kopra na ogled v muzeju na Reki
TMS tokrat gostuje na Hrvaškem, v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja na Reki je namreč od začetka novembra na ogled razstava Izvenkrmni motorji iz Kopra. Razstava, ki bo na ogled do 7. januarja 2023, prikazuje najznačilnejše izvenkrmne motorje tovarne Tomos iz Kopra, ki je bila v nekdanji Jugoslaviji sicer sinonim za mopede oziroma motorna kolesa in kolesa z motorjem. Tovarna, ki je začela delovati takoj po drugi svetovni vojni, je program motorjev v devetdesetih letih opustila, prav v tem času pa je TMS pridobil izdelke iz tovarne.

Poleg motornih koles in koles z motorjem je v zbirki tudi nekaj izvenkrmnih motorjev, ki danes ponazarjajo razvojno pot tega segmenta proizvodnega programa tovarne. Tomosovi majhni izvenkrmni motorji so bili po svoji kakovosti v samem svetovnem vrhu in dobro poznani tudi onkraj meja nekdanje Jugoslavije. Na razstavi so predstavljeni najznačilnejši predstavniki te skupine izdelkov in tudi nekaj primerkov, ki zaradi opustitve programa niso dočakali serijske proizvodnje.