Oktobrski novičnik Tehniškega muzeja Slovenije

 IZPOSTAVLJAMO 

TMS v pričakovanju celostne prenove
Tehniški muzej Slovenije je z več kot 6.300 m2 razstavnih površin eden izmed največjih muzejev v Sloveniji, precejšen del razstavnih prostorov je umeščen v samostansko-grajski kompleks Bistra, ki je spomenik državnega pomena. Muzej, ki je lani obeležil 70 let ustanovitve, je potreben temeljite celostne prenove, za kar si zaposleni že dolgo prizadevajo. Poleg celostne gradbene prenove stavb, ki med drugim vključuje statično sanacijo ter protipotresno in protipožarno zaščito, prenova predvideva tudi prilagoditve, ki bodo zagotavljale dostopnost osebam z različnimi oviranostmi. Hkrati je strokovna skupina muzeja pripravila idejno zasnovo celostne vsebinske prenove zbirk. S prenovo bo muzej zadostil potrebnim standardom, tako prostorskim kot vsebinskim, ter postal sodoben, inkluziven in participativen muzej v koraku s sodobnimi muzeji doma in po svetu. - Dr. Barbara Juršič, direktorica TMS

 NE ZAMUDITE 

Restavrirajmo predmete z babičinega podstrešja
Jesenski dnevi so kot nalašč za pospravljanje in brskanje med starimi predmeti, ki imajo zgodovinsko, morda pa tudi intimno spominsko vrednost. Stare predmete, poškodovane ali obrabljene, strokovnjaki ohranjajo s postopki restavriranja, katerega osnov pa se lahko nauči vsak, ki je vsaj malo ročno spreten. 

V ta namen v TMS organizirajo delavnico Osnove restavratorstva, na kateri bodo udeleženci poleg osnovnega teoretičnega znanja osvojili tudi temeljne praktične postopke restavriranja. Delavnica bo potekala v soboto, 19. novembra, od 9. do 12. ure.

Pod vodstvom izkušenega mentorja iz muzejske restavratorsko-konservatorske službe bodo udeleženci izve

dli postopke restavriranja na predmetih, ki jih bodo prinesli sami. V muzeju priporočajo, naj bodo to manjši, preprosti leseni ali kovinski predmeti. Delavnica bo trajala tri ure in če vseh postopkov ne bodo opravili v tem času, bodo lahko delo po mentorjevi navodilih nadaljevali in zaključili doma.

 ZA OTROKE IN MLADINO 

Dnevi tekstilstva in delavnice za šolarje
V pozni jeseni v muzeju pripravljajo bogat program za otroke in mladino, ki jih vabijo na Dneve tekstilstva, v okviru razstave O svetlobi pa pripravljajo različne delavnice.

Dnevi tekstilstva: Kaj so pametne tekstilije in kako lahko odpadne rastline uporabimo za pridobivanje barvil?
To je le nekaj vprašanj, na katera bodo obiskovalci dobili odgovore na Dnevih tekstilstva, ki bodo v TMS v Bistri potekali od 8. do 11. novembra in jih pripravljajo v sodelovanju s Katedro za tekstilno oblačilno inženirstvo Naravoslovnotehniške fakultete (NTF) Univerze v Ljubljani. Namenjeni so predvsem učencem od 5. razreda osnovne šole in dijakom, vabljeni pa so tudi vsi, ki jih zanima karkoli v zvezi s tekstilom ali morebiti razmišljajo o študiju tekstilnega in oblačilnega inženirstva.

Sodelavci NTF bodo predstavili pedagoško in raziskovalno delo katedre, ki vključuje konvencionalne in nove tekstilne materiale, napredne mehanske in kemične tekstilne postopke, načrtovanje in vodenje proizvodnje, projektiranje in konstrukcijo tekstilij in oblačil, nego tekstilij, tekstilne preiskave in kakovost ter ekologijo v tekstilstvu.

Obiskovalci bodo spoznali zanimive pojave in dognanja, ki so predmet raziskovanja, ter njihovo uporabnost v praksi. Tako denimo znanost pri izdelavi biomimetičnih tekstilij posnema samočistilno lastnost rastlin, natančneje lotosa. Tako imenovane pametne tekstilije, to so funkcionalni tekstilni materiali, ki se odzivajo in prilagajajo na spremembe v okolju, pa so praktično uporabne za izdelavo oblačil s posebnimi lastnostmi. Uporaba tovrstnega materiala v denimo gasilskem oblačilu bi pri izpostavljenosti visokim temperaturam izboljšala njegovo izolativnost.

Delavnice za šolarje o svetlobi in drugih naravnih pojavih
Zapleteni fizikalni svet svetlobe in drugih naravnih pojavov poskušajo v TMS čimbolj približati tudi otrokom, zato so zanje pripravili niz delavnic.

Šolske skupine vabijo v Pisani svet vrtavk, kjer bodo učenci spoznavali, kaj se zgodi, če je vrtavka, ki jo bodo tudi sami izdelali, opremljena z barvami. Na delavnici Kalejdoskop bodo spoznali in izdelali to zanimivo optično igračo, na delavnici Periskop, ki ga bodo prav tako izdelali sami, bodo opazovali predmete v prostoru in zunaj njega. Na delavnici Parabolični solarni kuhalnik pa se bodo naučili, kako lahko s pomočjo sončne energije tudi kuhamo in iz aluminijaste folije izdelali preprost kuhalnik.

 ZGODBE IZ TMS 

En kovač konja kuje

V TMS poleg ohranjanja materialne dediščine skrbijo tudi za oživljanje in prikazovanje starih obrtniških veščin, ki jih danes obvladajo le še redki mojstri. V nedeljo, 20. novembra, bo tako TMS obiskal kovač, ki bo na kmetijskem oddelku muzeja predstavil celotni postopek izdelave podkve.

Demonstracijo mojstrovih spretnosti, ki bo s kovaških mehom razpihal ogenj v kovaškem ognjišču, v žerjavici razžaril kos železa in ga potem na nakovalu s kladivom oblikoval v podkev, si bodo lahko obiskovalci ogledali med 13. in 17. uro.

 INTERVJU MESECA 

V tokratnem novičniku predstavljamo pogovor z dr. Orestom Jarhom, muzejskim svetnikom in kustosom TMS, ki nam je med drugim povedal, kako so ustvarjali razstavo O svetlobi ter pojasnil poslanstvo TMS.

»Torej je največji izziv te pojave prikazati tako, da bodo vsakemu razumljivi, da tehnične in naravoslovne vsebine prikažemo tako, da jih večina obiskovalcev nekako dojame. Drugi izziv, ki je zame prav tako izjemno pomemben, pa je v našem muzeju prikazati predmete, stvari, ki so bile narejene v Sloveniji, tudi še v okviru nekdanje Jugoslavije. Fičko je pač naš, čeprav so ga proizvajali v srbskem Kragujevcu. Lahko rečem, da ima naš muzej edinstvene, fantastične zbirke naših podjetij.« - Iz pogovora z dr. Orestom Jarhom

 NOVO 

V TMS gostuje razstava Slovenija v čipki

V duhu sodelovanja z lokalno skupnostjo in poslanstva ohranjanja kulturne dediščine so v TMS odprli razstavo Slovenija v čipki, ki so jo pripravili člani in članice Klekljarske sekcije Zlati povž pod okriljem Kulturnega društva Stara Vrhnika. Vrhniški klekljarji in klekljarice so zelo dejavni, sekcija ima blizu dvajset članov, tokratna razstava pa je njihova že štirinajsta. Za predstavitev v TMS so izbrali čipke z različnimi motivi, značilnimi za Slovenijo, od neandertalske piščali in knežjega kamna do čebele kranjske sivke, Prešerna in lipovega lista, s čimer želijo spodbujati domovinsko kulturo. Ta misel jih je vodila tudi pri postavitvi razstave, saj so čipke položene na rdečo ali modro podlago v belih okvirjih.

 PREDMET MESECA 

Motorna žaga IEL-Beaver, izdelana leta 1946 v Kanadi
V TMS hranijo skoraj osem desetletij staro enoročno motorno žago, ki za gozdarstvo pomeni pravo revolucionarno novost. Žaga IEL-Beaver je namreč prvi model enoročne motorne žage z bencinskim pogonskim motorjem, ki so jo začeli izdelovati v velikoserijski industrijski proizvodnji, nastala pa je v kanadski tovarni Industrial Engineering Limited v Vancouvru leta 1946.

Noviteta je zelo olajšala delo sekačem, saj so bile dotlej v gozdni proizvodnji v uporabi dvoročne motorne žage za dva sekača. Žago so oglaševali kot stroj, ki ustrezno nadomesti delo petih ročnih sekačev.

Sicer je bila pot do današnjih motornih oziroma bencinskih verižnih žag še dolga, delu z njo pa so se sprva upirali tudi sekači na terenu, vajeni dela v paru. Razvoj enoročne žage lahko ponazorimo z zgovornim podatkom, da je prototip žage IEL-Beaver tehtal kar 53 kg. Posodobljena, izboljšana različica je tehtala 15 kilogramov, kar je precej manj, a je bila v primerjavi z današnjimi, ki tehtajo pet ali celo manj kilogramov, še vedno zelo težka in je zahtevala precej močnega sekača.

 STE VEDELI? 

Zgradba TMS je bila v srednjem veku zasnovana kot samostan

TMS domuje v idiličnem okolju nekdanjega kartuzijanskega samostana z bogato zgodovino, prvi znani podatki o Bistri pa segajo v rimsko dobo. O tem pričajo ohranjeni rimski kamni, Bistra pa se je prvič zares razcvetela v začetku 13. stoletja, ko je tukaj zaživel samostan, katerega začetki so tesno povezani s koroškim vojvodo Bernardom Spanheimskim, ki je okoli leta 1220 na Kranjsko poklical prve kartuzijanske menihe. Njegov sin Ulrik Spanheimski je kartuziji z darilno listino dokončno zagotovil obstoj. Bistra (lat. Vallis iocosa), ki je bila poleg Žič, ustanovljenih leta 1160, Jurkloštra, ustanovljenega leta 1170) in Pleterij, ustanovljenih leta 1407, ena izmed štirih kartuzij na slovenskem ozemlju, je višek na kulturnem in gospodarskem področju dosegla v 14. stoletju. Ohranili so se pomembni in dragoceni iluminirani rokopisi, ki so nastali v tem samostanu, med njimi je tudi prepis Avguštinovega dela De civitate dei iz leta 1347, dela pa danes hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

 TMS GOSTUJE 

Razstava »Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji« potuje v Frankfurt

Prihodnje leto bo Slovenija osrednja častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bo potekal od 18. do 22. oktobra 2023. Za našo državo je to priložnost, da se predstavi ne le na knjižnem, temveč tudi na različnih drugih področjih. V okviru sejma bo v spremljevalnem programu v Frankfurtu gostovala razstava »Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji«, ki so jo zasnovali in je na ogled v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.

Razstavo, ki prikazuje razvoj mobilne telefonije od njenih zametkov do danes, tako v svetovnem merilu kot tudi v našem prostoru, bodo za potrebe gostovanja priredili, pri tem pa so se povezali z Muzejem komunikacij v Frankfurtu. Sodelavci obeh muzejev želijo z razstavo, ki so jo podnaslovili Mobile Stories from Slovenia and Germany, prikazati podobnosti in razlike pri razvoju mobilne tehnologije v obeh državah, pri čemer izhajajo iz izkušenj uporabnikov mobilne tehnologije v različnih obdobjih. Razstavo bodo v Muzeju komunikacij v Frankfurtu odprli predvidoma en teden pred začetkom knjižnega sejma, na ogled pa bo do marca ali aprila leta 2024.