SLOVENSKI ŠPORTNI PRIPOMOČKI V TEHNIŠKEM MUZEJU SLOVENIJE

V Sloveniji je šport pomemben del vsakdanjega življenja. Pri tem si je športne dosežke, ki jih med slovenskimi športniki in športnicami ni malo, in vse rekreacijske užitke, ki se jim ljudje predajajo vsak dan, nemogoče predstavljati brez ustreznih pripomočkov. Ti so izhodišče različnih telesnih dejavnosti, razvoj športnih izdelkov pa je v nenehnem pogonu. Ob športnih uspehih smo v Sloveniji izjemno uspešni tudi pri snovanju, izdelavi in razvoju športnih pripomočkov, ki so povezani s tehničnim znanjem in inovacijami, čemur se z novo razstavo Tehnika za šport posvečajo v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) v Bistri.

Odprtje razstave, ki predstavlja presek slovenskih športnih proizvajalcev za aktivnosti na kopnem, v zraku in vodi, je potekalo na spletni strani in Facebook strani TMS v sredo, 2. decembra 2020. Razstavo je virtualno odprla direktorica TMS dr. Barbara Juršič, na spletnem dogodku pa sta med drugimi sodelovala tudi idejni vodja razstave, kustos iz TMS mag. Vladimir Vilman in sekretarka za državne muzeje iz Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Vida Koporc Sedej. Posebna gosta sta bila nekdanji smučar Jure Košir in nekdanji tekač na smučeh Ivo Čarman.

Razstavo si je zaradi epidemioloških razmer zaenkrat mogoče ogledati le virtualno, v muzeju pa bodo na omenjenem omrežju objavljali različne zanimivosti z razstave. Predvidoma od marca naprej bodo obiskovalci in obiskovalke razstavo lahko doživeli v živo, seveda skladno z ukrepi.

Na razstavi Tehnika za šport predstavljajo več kot 35 slovenskih proizvajalcev športne opreme. Kot je pojasnil pobudnik razstave mag. Vladimir Vilman kustos iz TMS, »pri marsikaterem izdelku sodeluje celo več proizvajalcev, ponekod proizvajalec izdeluje določene sestavne dele za več drugih. Nekateri proizvajalci sodelujejo s podizvajalci, ki jih niti niso natančneje poimenovali. Vse to nakazuje precejšnjo prepletenost med deležniki delovnih procesov in nakazuje presenetljivo dejstvo, da je med mnogimi izmed njih znatno več sodelovanja kot konkurenčnega boja. Slovenija je s svojimi resursi vendarle tako majhna dežela, da so lahko le redki povsem samozadostni.«

Med proizvajalci športne opreme, ki jih z njihovimi izdelki predstavljajo v TMS in segajo v obdobje med obema vojnama in vse do današnjih dni, so med drugim legendarna Alpina, Mont, Športoprema Ljubljana, Planika, Toper, Rašica, Akrapovič, Goltes, Dedra, Slatnar, Dali in drugi. Vpogled v nastanek posameznega športnega pripomočka razgrinja, koliko teoretičnega znanja, praktičnega dela, inovacij in sodelovanj je potrebnih, da izdelek zadosti pričakovanjem zahtevnega domačega ter mednarodnega tržišča. »Nekateri proizvajalci so pri tem poiskali pomoč celo pri znanstveno raziskovalnih ustanovah, kar dokazuje, kako kompleksni so lahko proizvodni procesi športnih artiklov,« je še poudaril kustos, mag. Vladimir Vilman. Vendar v Sloveniji ne proizvajamo športnih pripomočkov za vse športne panoge, saj številnih niti ne gojimo, niso močno vpeti v naš prostor ali pa so za zdaj le modna muha. Šport je sicer v Sloveniji pomemben del snovne in nesnovne kulture in zato je pomembna tudi njegova popularizacija, ohranjanje in predstavljanje razvoja tehniških dosežkov.

V TMS hranijo več kot 180 predmetov športne dejavnosti, nekateri od njih so tudi del pričujoče razstave. Nekaj so jih pridobili tudi med nastajanjem pričujoče razstave, postopek muzejskega zbiranja na tem področju pa še ni zaključen. Nekatere blagovne znamke, ki so svoje delovanje zaključile že pred desetletjem in za njimi ni ostalo veliko materialnih ostankov, so pa zaznamovale svoj čas in prostor, bodo predstavili preko zgodb in drugega gradiva. Med muzejskimi predmeti, ki bodo razstavljeni, so na primer Toper smučarska jakna Jaxson iz najnovejše kolekcije, pulover Everest 79 znamke Rašica, najstarejša letalna obleka Phoenix Fly, Hillstrike trismučnik, rolka Murksli freestyle, kajak Prijon Taifun, ki je bil prvi model iz polietilena tovarne Antona Prijona, in zmagovalni instinktivni (recurve) lok Doroteje Oblak, s katerim je osvojila zlato medaljo na evropskem prvenstvu leta 2012, izdelal pa ga je njen mož Franc Oblak. Ob razstavi o športni tehnični dediščini dodatni poglobljen vpogled v izjemno pestro področje slovenske proizvodnje športne opreme ponuja tudi spremljajoči katalog, v katerem so predstavljene zgodbe ljudi, ki stojijo za posameznimi produkti oz. delujejo ali so delovali na posameznem področju razvoja športne opreme.