Baletni diptih

Baletni diptih

Baletni diptih Renata Zanelle bo 7. aprila zaživel na našem odru.

Večkrat nagrajeni in pred prihodom v Ljubljano dolgoletni vodja baletnega ansambla Dunajske državne opere Renato Zanella s to predstavo z našega odra pošilja v svet sporočilo umetnosti o lepoti, miru in enotnosti. Predstavo zaznamuje prijetno vzdušje slavnostnega večera. Prvi del, Opus 73, je posvečen klasicizmu v plesu, drugi, Vsi na valček, pa tradiciji novoletnih koncertov Dunajskih filharmonikov. Priljubljene melodije avstrijskih skladateljev bodo zazvenele pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh.

Vljudno vabljeni!

VSTOPNICE
 

Ukrajinska baletnika zlati par Dunajskih večerov
 

Foto: Darja Štravs Tisu

Plesalca Mariya Pavlyukova in Oleksandr Koriakovskyi sta se našemu baletnemu ansamblu pridružila pred dvema letoma in spadata med njegove mlajše člane. V baletni predstavi Dunajski večer v Operi interpretirata zlati par v koreografiji Opus 73, ki jo je Renato Zanella ustvaril na veličastno glasbo Beethovnovega Koncerta za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op. 73. V koreografijo je vtkal tudi skrivnostno skladateljevo pismo Nesmrtno ljubljeni, na pot iskanja zagonetne ženske pa se je podal s štirimi glavnimi kompozicijskimi linijami: močjo, skrivnostjo, strastjo in radostjo. Kompozicijske linije ponazarjajo plesni pari v štirih barvah – zlati, srebrni, bronasti in rdeči. Mariya Pavlyukova vlogo zlatega para, ki jo plešeta z Oleksandrom, dojema kot harmonijo, prežeto z v tem baletu zelo pomembno eleganco gibanja, medtem ko je njen soplesalec prepričan, da zlati del predstavlja nekaj svetlega in igrivega. »Bron in srebro v tem baletu sta veliko bolj dramatična in resna, zato bi rekel, da zlato pomeni lahkotnost, srečo in mladost.«

Oba plesalca prihajata iz Ukrajine, a sta bili njuni poti do prihoda v naše gledališče precej različni. Mariya Pavlyukova je rodno Ukrajino zapustila že pri desetih letih, ko je začela obiskovati baletno akademijo Boljšoj v Moskvi, medtem ko se je Oleksandr Koriakovskyi šolal na Državni baletni šoli v Kijevu in v Ukrajini tudi začel graditi kariero. Prav zato ima v Ukrajini številne prijatelje, s katerimi ohranja stike tudi v teh težkih časih. »Mnogi moji kolegi so morali zapustiti Ukrajino, saj je tam postalo prenevarno, in si delo skušajo najti v državah, ki so jih sprejele.« Mariyo pa močno skrbi usoda družine in prijateljev, ki živijo v Ukrajini in s katerimi se trudi ohranjati stike. A vrnimo se k letom, ko sta naša sogovornika začenjala svojo plesno pot. »V Moskvi sem ostala osem let, šolanje sem končala leta 2019 in prvo službo profesionalne baletne plesalke našla prav v Ljubljani. Hvaležna sem za to priložnost, saj sem si zmeraj želela delati nekje v Evropi. Priznati moram, da na začetku o Ljubljani nisem vedela prav ničesar, vendar sem imela dober občutek, da bi to lahko bil lep kraj za začetek moje kariere.« Izkazalo se je, da so bili njeni občutki pravi, saj danes pri nas pleše že tretjo sezono in v delu neizmerno uživa, vesela pa je tudi, da je v teh letih s kolegi razvila dobre odnose. »Naš ansambel je majhen in večino časa preživimo drug z drugim, lahko pa tudi rečem, da je naše gledališče zelo prijazno.« Brez težav se je navadila tudi življenja v Ljubljani, čeprav je, kot pravi, naše mesto v primerjavi s kraji, kjer je živela pred tem, zelo majhno; a je hkrati izjemen in udoben kraj za življenje.

V Ljubljani in v našem gledališču se je odlično znašel tudi Oleksandr Koriakovskyi, ki zadovoljno pravi, da je tukaj našel svoj drugi dom. Njegova kariera je nekoliko daljša od Mariyine, saj se je že leta 2014, potem ko je po zaključenem šolanju dve leti plesal v baletnem ansamblu Narodnega gledališča v Odesi, kot solist pridružil baletnemu ansamblu Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu. Po treh letih v Dalmaciji je kariero nadaljeval v Hrvaškem narodnem gledališču Zagrebu, od tam pa ga je ustvarjalni nemir pripeljal v naše gledališče. »V Ljubljano sem prišel, ker sem si želel razširiti obzorje in nabrati novih izkušenj. Želel sem zamenjati okolje, spoznati nove ljudi, se preizkusiti v novem delovnem miljeju pa tudi najti novi dom s svojim dekletom, ki je prav tako baletna plesalka,« pravi in doda, da je tukaj našel vse, kar je iskal. »Slovenija in Ljubljana sta postali moj novi dom, moj prostor za duševno rast, kraj, kjer se počutim sprejet od vseh ljudi, ne samo v gledališču. V gledališču so me, to moram poudariti, sprejeli res zelo naklonjeno. Všeč mi je tukaj, saj so ljudje zelo odprti in gostoljubni.« Oleksandr Koriakovskyi, ki je svojemu delu zelo predan, nam je zaupal, da morda malce pogreša velike vloge v klasičnih baletih, čeprav se dobro znajde in se z veseljem preizkuša v raznolikih vlogah, poseben izziv pa mu je tudi moderni balet: »V procesu ustvarjanja vloge vedno poskušam razumeti in utelešati katerikoli lik in v njem uživati.« Podobno razmišlja tudi Mariya Pavlyukova, ki z obema rokama zgrabi vsako priložnost, da se nauči in ustvari kaj novega. »Uživam v večini vlog, ki jih plešem, bodisi iz klasičnega, bodisi iz modernega repertoarja. Pred prihodom v Ljubljano nisem imela nikakršnih izkušenj z modernim baletom, zato je vsaka sodobna produkcija, v kateri sodelujem, zame odlična priložnost, da odkrijem kaj novega o gibu in o svojem telesu.«

Naši gostji
 

Foto: Darja Štravs Tisu
 

Foto: Darja Štravs Tisu

Nekdanja baletna solistka Ukrajinske narodne opere v Kijevu, sedaj pa svetovno priznana pedagoginja in koreografinja Marina Julievna Dobriakova je morala zaradi vojne zapustiti domovino. V Slovenijo je prišla s hčerko balerino Mariyo Dobriakovo in vnukinjo. Na naše vabilo je vodila trening baletnega ansambla našega gledališča. Na baletnih treningih se je našemu ansamblu pridružila tudi njena hči, ukrajinska balerina Маriya Dobriakova, članica Ukrajinske narodne opere v Kijevu, ki je povedala: »Navdušena sem nad baletnim ansamblom in sprejemom, ki sem ga deležna. Očaralo me je tudi mesto Ljubljana s svojo lepoto.« Okoliščine njunega prihoda v Ljubljano so sicer težke, a mi smo zelo veseli, da lahko sodelujemo z njima.

Ples srca za ukrajinske begunce
 

Foto: Darja Štravs Tisu

V gledališču Arcimboldi v Milanu bo 7. aprila potekal solidarnostni ples z naslovom Pace for peace, a ritmo di danza. Gala večera se bodo udeležila velika imena mednarodnega baleta. Celoten izkupiček bo namenjen ukrajinskim beguncem, ki bežijo pred vojno. Njim bo namenjen tudi VIP-prostor za brezplačen ogled predstave. Med nastopajočimi bo tudi naš priznani baletni solist Petar Đorčevski, ki nam je pred odhodom zaupal: »Povabila sem se zelo razveselil in se v dogovoru z umetniškim direktorjem baleta Renatom Zanello nanj takoj odzval, čeprav bo na isti dan na domačem odru premiera predstave Dunajski večer v Operi. Vsi nastopajoči smo se odpovedali honorarju in pričakujem res izjemno solidarno vzdušje. V čast mi je, da bom lahko zastopal naše gledališče in tudi našo državo.« Petar Đorčevski bo nastopil s koreografijo Renata Zanelle z naslovom »Voyage«.