Majski novičnik

Majski novičnik

Cvetober meseca
Tudi Narodna in univerzitetna knjižnica se v letošnjem letu, ki je posvečeno spominu na velikega arhitekta Jožeta Plečnika, s posebno pozornostjo podaja v obeležitev njegovega izjemnega in temeljnega doprinosa k slovenski kulturni in znanstveni dediščini.

Z vpisom izbora njegovih del na UNESCO seznam svetovne dediščine sta tudi skrb in promocija arhitektovih stvaritev dobila nove razsežnosti. Plečnikovo leto 2022 bo v NUK zaznamovala osrednja razstava, ki jo bomo odprli junija v razstavni dvorani. V središče bomo postavili njegovo knjižnično palačo, Narodno in univerzitetno knjižnico. Skozi zgodbo o načrtovanju, nastajanju in gradnji, z izbranimi detajli, predmeti in poudarki ter navsezadnje tudi vzdolž kopice spremljevalnih aktivnosti želimo prispevati k spoznavanju in odkrivanju dela mojstra Jožeta Plečnika.

Svoje načrte za knjižnično palačo NUK je Jože Plečnik skupaj s Francetom Steletom predstavil v knjižnici Projekt Univerzitetne biblioteke ljubljanske (1933).

Novosti
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Lovca

Šestega aprila je minilo 100 let od rojstva skladatelja in dirigenta Vladimirja Lovca, ki se je poklicno ukvarjal tudi z glasbeno kritiko in publicistiko. Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani hrani celotno skladateljevo zapuščino, ki sta jo v letu 1993 darovala skladateljeva žena Zdenka Lovec in Center za glasbeno vzgojo v Kopru.

Popis skladateljevega dokumentarnega gradiva je dostopen v zbirki Zapuščina skladatelja Vladimirja Lovca, digitalna zbirka pa obsega avtografe izvirnih kompozicij in skladbe, ki so bile vključene v zbirko Edicij Društva slovenskih skladateljev.

Ob 100. obletnici rojstva Vladimirja Lovca je nastala tudi spletna stran z namenom obeležitve pomembnega skladateljevega jubileja, razširjanja zavesti o pomenu njegovega dela in zapuščine ter skrbi za širšo dostopnost njegovih del. Vabljeni k ogledu zbirke na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Koristni nasveti
Kopija časnika kot rojstnodnevno darilo
V NUK hranimo obsežne zbirke slovenskih časnikov in časopisov. Vas zanima, kaj se je doma in po svetu godilo na dan, ko ste se rodili? Naročite kopijo časnika, ki je izšel na datum po vaši izbiri. Za spomin, raziskovanje preteklosti ali (rojstnodnevno) darilo bližnjim. http://www.nuk.uni-lj.si/storitve/narocanje-casnikov.

Izbirate lahko med naslovi:

• Delo (1959-)
• Dnevnik (1951-)
• Večer (1945–)
• Jutro (1920–1945)
• Ljudska pravica (1934–1959)
• Slovenski poročevalec (1938–1959)
• Slovenec (1873–1945)
• Slovenski narod (1873–1945)
• Slovenski dom (1935–1945)

Kotiček za raziskovalce
NUK bo sodeloval v projektu ABC (Ancient Book Crafts)
Razumevanje in interpretacija rokopisov, vezav, knjig in drugih predmetov, ki jih hranimo v knjižnicah in drugih dediščinskih ustanovah je v veliki meri odvisno tudi od zgodovine materialov, ki sestavljajo knjižnično gradivo. Če podatki o starosti niso na voljo, so nam lahko v pomoč pri datiranju različne kontekstualne informacije (npr. vrsta pisave, tip vezav) ali znanstvene metode, kot je radiokarbonsko datiranje.

V projektu ABC bomo raziskovali, validirali in ovrednotili nedestruktivne spektroskopske metode na podlagi infrardeče spektroskopije za datiranje materialov pisne kulturne dediščine. Za raziskavo bodo uporabljeni datirani materiali iz Klosterneuburga (Avstrija) in NUK. Potekal bo med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2025.

Podrobne informacije o projektu so na spletni strani Laboratorija za dediščinsko znanost Ljubljana.

Plečnikovo leto

Zavest, da je lastno knjižnično poslopje za Ljubljano neodložljiva potreba, ne sme več zaspati. Tudi v času največjih stisk narod, ki hoče biti narod, ne sme izgubiti ponosa in pozabiti na nujne potrebe svoje duhovne kulture. 

(Načrti za Univerzitetno lnjižnico v Ljubljani, Franc Stele, 1932)

NUKovih 250 (utrinki iz četrttisočletne zgodovine)

Kmalu bo minilo natanko 150 let, ko je bil na mesto skriptorja Cesarske kraljeve študijske knjižnice, predhodnice NUK, imenovan Fran Levstik, ki ga je širša javnost mnogo bolje poznala kot urednika, pisatelja, pesnika, dramatika in avtorja prve slovenske slikanice Martin Krpan. Njegovo imenovanje so pozdravile tudi Kmetijske in rokodelske novice.