Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica hrani v svoji zbirki izjemne zaklade, ki na mnoge načine pripovedujejo zgodbe o svojih avtorjih, bralcih in lastnikih. Prav tako tudi o času in krajih svojega nastanka ter tistih prostorih, ki jih opisujejo. Slednje še posebno velja za kartografske mojstrovine, ki spadajo med najlepše in vsebinsko najbogatejše zaklade v naši knjižnici. Vpogled v del te dragocene zbirke razpirajo na spletni razstavi Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice, na kateri je predstavljenih 10 zemljevidov. Prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele od srede 16. stoletja, ko so nastala prva samostojna kartografska dela slovenskega ozemlja, vključeni pa so zemljevidi, zasnovani vse do konca 19. stoletja, ko se je kartografija razvila v sodobno vedo.

Avtorji zemljevidov so Lazius, Coppo, Mercator, Vischer, Homann, Florjančič, Hacquet, Kindermann, Freyer in Kozler. Ob fascinantnem delu, ki so ga ti kartografi opravljali v dolgih letih merjenj, opazovanj in izrisov, se odstira pomen zemljevida kot stičišča različnih znanj in spretnosti. Pomenijo odsev vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev ter so fenomen na presečišču med znanostjo, tehniko in umetniškim delom.

Ta izjemna dela bodo v nadaljevanju leta podrobneje predstavili tudi v znanstveni monografiji Kartografski zakladi slovenskega ozemlja, kjer bo prvič na enem mestu zbran pregled vseh reprezentativnih zemljevidov slovenskega ozemlja, jeseni pa si bo izbor dragocenih dokumentov mogoče ogledati tudi na razstavi v NUK. Oba projekta nastajata v sodelovanju dveh ustanov, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in Narodne in univerzitetne knjižnice, pod avtorstvom dr. Primoža Gašperiča, dr. Matije Zorna (oba ZRC SAZU) in dr. Renate Šolar (NUK).

NUK sicer skrbi za okoli 150 zemljevidov, ki prikazujejo današnje slovensko ozemlje ali njegove dele. Ti zemljevidi danes predstavljajo časovne kapsule za razumevanje zgodovine, umetnosti, znanosti in politike. So viri za razumevanje tehnološkega razvoja in duha časa različnih zgodovinskih obdobij ter pomemben del naše kulturne dediščine.