NLB Skupina z umetnostjo povezuje regijo, kjer smo doma

Ljubljana – Včeraj, v sredo, 25. januarja, je v prostorih Bankariuma, Muzeja bančništva Slovenije, potekala novinarska konferenca ob zagonu novega programa NLB Skupine na področju vizualne umetnosti. Z njim želi NLB Skupina postati osrednji podpornik in partner za sodobno umetnost ter umetnike v njeni domači regiji Jugovzhodne Evrope. NLB Skupina bo v okviru programa, ki ga je poimenovala Art, obnovila vlaganja v odkupe in naročila umetniških del ter projektov in oblikovala novo umetniško zbirko SEE ART, ki bo dobila prostor v nastajajoči galeriji v prenovljenih prostorih na Čopovi 3 v Ljubljani.
 
Vizijo NLB Skupine in novosti na področju podpore vizualni umetnosti v regiji Jugovzhodne Evrope so predstavili predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine Irena Čuk, kustosinja dr. Meta Kordiš ter člani novoustanovljenega NLB Umetnostnega sveta dr. Mira Gakjina (Skopje), Maja Kolarić (Beograd) in Tevž Logar (Reka).
 
Blaž Brodnjak je prepričan, da ni suverenega naroda brez lastne kulturne identitete in finančne hrbtenice, NLB pa je bila kot nosilka bančne tradicije vselej velik mecen razvoja slovenske umetnosti in kulture. S programom Art in v njegovem okviru SEE ART umetniško zbirko bo NLB Skupina znova vpeljala plemenito tradicijo mecenstva, jo širila v svoji domači regiji Jugovzhodne Evrope in jo pripeljala v novo obdobje. » Umetnost in gospodarstvo ne poznata meja in NLB Skupina želi aktivno prispevati k višji kakovosti življenja v domači regiji, zato zdaj tudi z osveženo konkretno podporo umetnosti, kot enim od izjemno pomembnih stebrov trajnostnega in družbeno odgovornega delovanja, nadgrajujemo naše delovanje na celotnem območju Jugovzhodne Evrope, vključno s prijateljsko Republiko Hrvaško. V NLB Skupini z zbirko SEE ART povezujemo sodobno umetnost in umetnike, prepoznavamo talente te regije, jih podpiramo in promoviramo ter odpiramo prostor za sodelovanje, dialog in nove priložnosti,« je še dodal Brodnjak.
 
 
Umetnost ljudem
Irena Čuk, direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, je spomnila, da se je iz tradicije mecenstva rodil tudi muzej Bankarium, v katerem »ohranjamo in predstavljamo bančno muzejsko zbirko. V njegovih prostorih v eni najlepših secesijskih zgradb v Ljubljani – Mestni hranilnici ljubljanski na Čopovi 3 – bomo v prenovljenih prostorih v drugem in tretjem nadstropju aktivnosti Art programa NLB Skupine zaokrožili s postavitvijo nove galerije. Umetnost želimo na ta način približali ljudem, saj nas kulturna dediščina bogati kot posameznike in kot širšo družbeno skupnost,« je pojasnila.
 
Meta Kordiš, kustosinja, pa je poudarila: »Z naročanjem, nakupom in predstavljanjem sodobne umetnosti z območja Jugovzhodne Evrope želi NLB Skupina postati osrednji podpornik in partner umetnikom v regiji. Z ustanovitvijo zbirke SEE ART, galerije in z razvojem spremljajočega, v širši prostor regije usmerjenega programa, pa bomo bogatili tako bančne poslovne prostore kot tudi javne prostore različnih skupnosti, prispevali k izboljšanju obstoječih razmer na področju umetniške produkcije in infrastrukture v regiji ter odpirali vrata umetnosti, da stopa v vsakdanjik ljudi, ki živijo in ustvarjajo v tej regiji.«
 

NLB Umetnostni svet – porok strokovnosti, kakovosti in transparentnosti 
Da bodo to počeli strokovno, kakovostno in transparentno, so ustanovili strokovno telo NLB Umetnostni svet, katerega člani so mednarodno priznani strokovnjaki s področja umetniške produkcije v Jugovzhodni Evropi: Tevž Logar (Reka), predsednik sveta in neodvisni kustos, urednik in pisec, dr. Mira Gakjina (Skopje), umetnostna zgodovinarka, umetnostna kritičarka, kustosinja in direktorica Muzeja sodobne umetnosti, ter Maja Kolarić (Beograd), umetnostna zgodovinarka, kustosinja in direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu. Skupaj so zasnovali ime zbirke, koncept in njen program. 
 
Zakaj ime SEE ART za novo umetniško zbirko NLB Skupine? 
Ime nove zbirke SEE ART se navezuje na Jugovzhodno Evropo, torej Southeast Europe (SEE) in zbirki daje jasen geografski okvir. Hkrati nas vabi, da vidimo (angl. see), gledamo in raziskujemo umetnost drugače, v kontekstu sedanjosti in preteklosti, spominov, različnih identitet in kultur ter izzivov današnjega časa in naše skupne prihodnosti.
 
Namen projekta je izboljšati razumevanje in poznavanje različnih kulturnih okolij, s čimer spodbujajo strpnost ter raznolikost, ob tem pa se porajajo nove trajnostne ideje in dejanja z različnimi izrazi sodobne umetnosti.
 
Mira Gakjina je izpostavila, da ni prvič, da Ljubljana prispeva k razvoju vizualne umetnosti v regiji. V preteklosti je to vlogo več desetletij imel Grafični bienale Ljubljana, v zadnjem času pa poteka tudi skozi delo številnih umetnostnih teoretikov, zgodovinarjev in kustosov, ki na novo osmišljajo in dajejo poudarke umetnostni zgodovini naše regije. »Čas, v katerem živimo, ima veliko pozornih (in radovednih) opazovalcev, tj. umetnikov iz regije, zato z zbiranjem njihovih del ustvarjamo testament današnjega časa. Banke običajno vidimo kot varuhe dragocenosti, naših prihrankov in načrtov za boljšo prihodnost. Zato moramo pobudo za ustvarjanje zbirke razumeti kot prizadevanje v smislu varovanja vrednot in izkazovanje posebne skrbi za tisto, kar menimo, da je naša dragocena dediščina.«
 
Po besedah Maje Kolarić bo zbirka vključevala dela umetnikov iz vse regije, vseh generacij, vključno tistih v vzponu. »Njena raznolikost bo v poskusu pokrivanja vseh medijev, od slik, kipov, videa, instalacij, performansov do digitalnih medijev in novih tehnologij, s spodbujanjem inovacij v umetnosti, ki rušijo konvencije in izzivajo meje. Pri politiki zbiranja umetniških del pa bomo uporabili različne metode, ki bodo omogočale širši in poglobljeni pregled nad umetniškim ustvarjanjem: javne razpise, umetniške natečaje in nagrade ter razstave, ki bodo služile kot podlaga za proučevanje novih nakupov in naročil. Namen je, da zbirka ponudi pristno in edinstveno umetniško izkušnjo, ki gledalcu prinaša nova spoznanja in navdihuje.«
 
Tevž Logar pa je zaključil, da bo »prav segment razstavnega programa galerije tisto, kar naš projekt dela drugačnega od številnih drugih podobnih korporativnih projektov na območju Jugovzhodne Evrope. Razstavna dejavnost v dialogu z raziskavami, založništvom, nomadskimi rezidencami, institucionalnim sodelovanjem in podobno ne samo, da presega razumevanje zbirke kot abstraktne entitete skupka artefaktov, ampak deluje kot platforma za izobraževanje publike in izboljševanje produkcijskih pogojev umetnic in umetnikov ter stroke. To je vsekakor edinstveno v regiji in tak pristop brez dvoma omogoča projektu SEE ART, da postane referenčna točka za sodobno umetnost v naši širši regiji.«