Literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev z naslovom Mi mladi smo kjut

»Med besedili izstopajo tista, ki nedvoumno opozarjajo na težave, ki jih imajo sodobni osnovnošolci med odraščanjem: vsakovrstno nasilje preko družbenih omrežij, osamljenost, stiska znotraj družine, izguba povezave z vrstniki, depresija, tesnobnost. Seveda so tu tudi imenitna domišljijska besedila, pa duhovite jezikovne igrarije, polne ponosa na domače, lokalne besede in najstniški žargon, ne manjka pa niti hrepenečih, krhkih zgodnjih ljubezenskih zapisov in spraševanj o prihodnosti.” - Barbara Korun, mentorica delavnice

CELJE – Na 36. Roševih dnevih, ki bodo v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) v Celju potekali 29. marca, se bo na enodnevni literarni delavnici z naslovom Resno neresni: z igro do ustvarjalnosti pod vodstvom sodobne mladinske pisateljice Neli Kodrič Filipić družilo dvajset mladih piscev in pisk, izbranih na literarnem natečaju. Mentorji in mentorice izbranih mladih literatov ter uredniki in urednice nagrajenih šolskih glasil se bodo v istem času lahko urili na posebni delavnici Moj_a prijatelj_ica za slovenščino pod vodstvom pesnice Barbare Korun. Petim finalistom Roševih dnevov bodo organizatorji podelili tudi zlata priznanja in knjižne nagrade.

Obetavna mlada peresa 
Na natečaj za letošnje Roševe dneve, literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev iz 8. in 9. razredov osnovnih šol, se je letos prijavilo 44 mladih literatov iz vse Slovenije, sodelovalo pa je 27 osnovnih šol in 34 mentorjev. Mladi avtorji so premišljevali, ali in kako je »lajf kjut«, skrbno pa sta jih pregledali članici letošnje strokovne komisije, in sicer mladinska pisateljica, avtorica številnih slikanic in scenarijev za stripe Neli Kodrič Filipić ter pesnica, dobitnica Veronikine nagrade, lektorica, dramaturginja in mentorica literarnih delavnic Barbara Korun, ki sta za udeležbo na prireditvi naposled izbrali 20 obetavnih mladih peres. Izbrani avtorji in avtorice se bodo o tem, kako igrivo je lahko jezikovno ustvarjanje, poučili na  literarni delavnici v režiji Neli Kodrič Filipić, ki bo med 10.30 in 13.30 potekala na osnovni šoli Frana Roša v Celju. Tokratni mladi talenti se izobražujejo na osnovnih šolah na Polzeli, Kopru, Lučah, Celju, Mozirju in drugod.

Izmed izbranih dvajsetih avtorjev iz vse Slovenije sta članici komisije izbrali pet finalistov. Na osrednji prireditvi v Celju, ki bo na sporedu ob 17. uri v dvorani Glasbene šole Celje, bodo zlata priznanja in knjižne nagrade tako prejeli Karioka Magdalena Dziedzic, Jurij Gliha, Veronika Kotnik, Tinkara Nagode in Zaja Postružnik. Prireditev letos nosi naslov Mi mladi smo kjut, povzet po enem od verzov finalistke Zaje Postružnik, na njej pa bodo podelili tudi nagrade za najboljša šolska glasila preteklega leta. Četverica izbrank in izbranec so obenem povabljeni še na predstavitev in javno branje v Center za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani, ki bo 6. aprila ob 17. uri.

Organizatorje Roševih dnevov so neizmerno veseli, da mladi ustvarjalci »z branjem in pisanjem artikulirano obvladujejo svoja občutja ter so subtilni opazovalci sveta in dogajanja«, pa čeprav je na natečaj prispelo nekoliko manj prijav kot v lanskem letu. Še vedno pa velja, da se na natečaj – po izboru šolskih mentorjev in mentoric – lahko prijavita največ dva učenca na posamezno šolo. Na letošnji ediciji natečaja je sodelovalo 7 avtorjev in 37 avtoric, pri čemer jih je 20 prispevalo prozna besedila, 23 pesmi, eden pa celo dramsko besedilo.

Najboljša šolska glasila
Nabor srednješolskih in šolskih glasil, ki so prispela na natečaj, izveden v okviru Roševih dnevov, je bil po oceni komisije v sestavi dr. Davida Bedrača, Mihe Mohorja in Tatjane Vidmar letos vsebinsko in estetsko šibkejši, a je njihovim ustvarjalcem vseeno uspelo detektirati številne družbeno relevantne tematike. Gre za tematske poudarke, ki »odpirajo vrata k zavedanju samega sebe, ki odpirajo sočutje, solidarnost, ki vpeljujejo nekatere pereče ekološke probleme, predvsem pa ljubezen do sočloveka, okolja, domovine in narave«. Komisija je preštela 18 prispelih glasil, pri čemer je zaradi neizpolnjevanja pogojev že v prvem krogu ocenjevanja nekatere izločila.
 
Med nadaljnjimi razpravami o prispelih glasilih je komisija upoštevala več kriterijev, med katerimi je bil krovni seveda kakovost objavljenih besedil. Člani komisije so se spraševali, ali so objavljena besedila literarna, ali dosegajo estetsko vrednost in v enaki meri sporočilno, in še, kakšna je njihova izrazna moč. Ob tem jih je zanimalo tudi, kako poteka delo mentorja v odnosu do učencev, ki sodelujejo v uredniškem odboru. Po oceni komisije so važni vsi elementi glasila, tako vsebinski kot grafični, prednost pa so dali tistim glasilom, ki jim je uspelo zadržati visoko raven prispevkov in oblikovanja.
 
Strogi kriteriji so komisijo pripeljali do končnega izbora sedmih glasil, treh iz kategorije srednješolskih in štirih iz osnovnošolskega bazena. Med najboljša osnovnošolska glasila so se prebile kar tri izdaje OŠ Cerkno, in sicer zbornik haikujev Haiku Slovenija 2022 – Mesta, glasilo Mlada rast že 60 let ter zbornik V svetu čarobnih pravljic, ter zbornik izbranih besedil učencev zgornjesavinjskih šol z naslovom Besedičica.

Med srednješolskimi glasili po besedah dr. Davida Bedrača »izstopajo tri izdaje, pri čemer smo še posebej veseli dveh, ki sta prav tako dokazali trdno ustvarjalno jedro po eni strani in opazne nadgradnje, razvoj in napredek na drugi«. Prvi nagrajeni časopis je Flegma z Gimnazije Ravne na Koroškem, sledita mu zbornik II. Gimnazije Maribor s pomenljivim naslovom Zakoni sipanja in novinka, literarna revija .Kamen 20 iz Gimnazije Bežigrad, ki je dobro ujela ravnotežje med prispevki, spisanimi v slovenščini in angleščini.
 
Mentorice in mentorji mladih ustvarjalcev ter urednice in uredniki izbranih šolskih glasil se bodo na dan prireditve udeležili posebne delavnice, vsa na natečaj prispela šolska literarna glasila pa bodo od srede, 29. marca, razstavljena v Osrednji knjižnici v Celju.