Najobsežnejša statistična analiza kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji
V Sloveniji v kreativni ekonomiji dela kar 7 % zaposlenih, celoten kulturni in kreativni sektor (KKS) pa je v letu 2017 v Sloveniji ustvaril 2.964.164.438,53 evra prihodkov od prodaje. To je 2,7 % prihodkov, ustvarjenih v celotnem slovenskem gospodarstvu. V Centru za kreativnost (CzK), ki s ciljem opolnomočenja KKS deluje pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), so v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja (IER) pripravili najobsežnejšo statistično analizo KKS v Sloveniji doslej.
Analiza KKS v Sloveniji je izšla ravno v času pandemije covida-19, ko so se številni ustvarjalci, podjetniki in organizacije v že tako podhranjenem sektorju znašli v veliki stiski. Zato je v teh okoliščinah nujen tudi vpogled v aktualno dogajanje v sektorju in v ukrepe, ki jih številne evropske države uvajajo za njegovo podporo. Tudi Evropska komisija je na nedavnem srečanju ministrov za konkurenčnost ob pripravi načrta Evropske unije za okrevanje v nastali situaciji KKS opredelila kot enega ključnih štirinajstih ekosistemov, ki se jim bo posvetila v fazi okrevanja.
Rezultate analize bodo predstavili v četrtek, 4. junija 2020, ob 10. uri, v MAO na razpravi z naslovom Pomen in potencial kulturnega in kreativnega sektorja ter njegov položaj v času pandemije. S partnerskimi organizacijami CzK, kot so SIGIC, Poligon, Motovila, Asociacija in drugi, ki delujejo na področju kreativnega sektorja, ter z gosti z različnih ministrstev ter predstavništva Evropske komisije bodo osvetlili aktualne problematike v sektorju in predstavili predloge ukrepov za podporo in izkoriščanje potencialov tega pomembnega sektorja. Za širšo javnost bo dogodek predvajan v živo preko video povezave na družbenih omrežjih CzK (YouTube in Facebook).
Raziskava Statistična analiza kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008-2017 je prva v seriji, njeni rezultati pa so pomembna osnova za pripravo predlogov za oblikovanje celovitih politik na področju KKS. Direktor MAO Slovenija Matevž Čelik je ob pričujoči analizi izpostavil: »V Sloveniji najpogosteje poudarjamo družbeni pomen kulture in ustvarjalnosti. Govorimo o kulturi kot življenjski sili družbe, znotraj katere se oblikujejo naše vrednote in pogled na svet. A pomembno je spregovoriti tudi o gospodarskem pomenu kulturnega in ustvarjalnega sektorja, o tem, da ustvarja velik delež delovnih mest. O tem, da na tem področju deluje nezanemarljiv delež gospodarskih subjektov. O tem, da je to sektor, ki raste ter znotraj gospodarstva prispeva nadpovprečen delež bruto dodane vrednosti. Danes je kulturni in ustvarjalni sektor pomemben tudi pri načrtovanju okrevanja po izbruhu koronavirusa«.
Rezultati statistične analize KKS so strnjeni v publikaciji Kulturno-kreativni imperativ: Razsežnosti in potencial kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji, ki jo je uredila dr. Barbara Predan in predstavlja ključna dogajanja raziskave.
Za bolj poglobljen vpogled je na voljo celotna monografija Statistična analiza kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008-2017, ki jo je pripravil IER, dr. Nika Murovec, dr. Damjan Kavaš, dr. Tjaša Bartolj, in je zajela kar 35.212 posameznikov, zaposlenih v kreativnih poklicih, in 24.062 registriranih organizacijskih enot na področju dejavnosti v KKS.
