Beletrinin februarski novičnik

Feri Lainšček napolnil Klub Cankarjevega doma

Ob izidu svojega težko pričakovanega romana Petelinje jajce je Feri Lainšček minulo sredo v Klub CD v Ljubljani privabil številno občinstvo. V sproščenem pogovoru z voditeljico Bernardo Žarn je nanizal zanimivosti o tem, kako je nastajala knjiga, ki predstavlja drugi del trilogije o njegovem otroštvu, med drugim tudi to, kako in s kakšno metodo se je podal na pot v najzgodnejše dni svojega življenja, ki jih še danes dojema kot magične. Pogovoru, ki ga je z branjem odlomkov iz romana obogatil igralec Mario Dragojević, je sledilo druženje obiskovalcev večera z avtorjem, ki se je znova izkazal kot izjemno iskriv in luciden sogovornik, ki zlahka očara in začara z besedami. (Foto: Andrej Pevnik)

Trilogijo je leta 2020 uspešno začel Kurji pastir, ki je bil leta 2021 najbolje prodajana Beletrinina knjiga in za katero je bil avtor nominiran tudi za kresnika. Protagonist, ki močno temelji na avtorju, je zdaj že odraščajoči deček, pogosto zasanjan in razmišljujoč, ki mu nikoli ne zmanjka vprašanj. Kot pravi avtor Feri Lainšček, mu je trilogija že s prvo knjigo prinesla tudi zunajliterarno izkušnjo, ki se mu zdi res dragocena. »Vrnil sem se v čas otroštva, za katerega sem bil prepričan, da je za zmeraj izgubljen.«


 

Beletrina v živo

V zadnji januarski oddaji iz serije Beletrina v živo, ki je na Beletrininem kanalu YouTube na sporedu vsak ponedeljek ob 20. uri, je bila gostja urednica knjige Skozi gosto noč Alenka Puhar, s katero se je pogovarjal sociolog in publicist dr. Bernard Nežmah. V knjigi so zbrana pisma, ki sta si jih med letoma 1951 in 1957 izmenjevala slovenski pravnik in politik Boris Furlan in njegova hči Staša Furlan Seaton. Vabljeni k ogledu.

Prav tako je že na ogled prva februarska oddaja s Slavenko Drakulić, ki se v svoji najnovejši knjigi Nevidna ženska in druge zgodbe osredotoča na usodo starajočih se žensk, ki jih družba izloči in zamolči. Z avtorico, ki se ne ustraši spregovoriti o temah, ki se jim najraje izognemo, kot so staranje, odhajanje, umiranje in vse, kar neizogibno spada zraven, se je pogovarjala prevajalka in literarna kritičarka Petra Meterc.

V ponedeljek, 13. februarja, bo sledila posebna oddaja Kako beremo?, v kateri bo gostja dr. Ana Vogrinčič Čepič,  ki se ukvarja s sociologijo knjige in branja. V pogovoru, ki ga bo vodila novinarka Nina Cijan, bo gostja razmišljala o pomenu in učinkih branja oziroma bralnega doživetja, o tem, kako se knjige vključujejo v naše vsakdanje življenje ter kako družbene okoliščine na različnih ravneh spreminjajo bralne prakse.

Teden za tem, 20. februarja, bo v oddaji nastopil portugalski pisatelj José Luís Peixoto, ki bo gost letošnjega festivala Literature sveta – Fabula. Z enim izmed najvidnejših predstavnikov sodobne portugalske literature se bo o njegovem romanu Mestece Galveias, ki bo izšel v okviru Fabule, pogovarjala voditeljica in prevajalka Blažka Müller.

V zadnji februarski oddaji pa se bo z umetnostnim zgodovinarjem dr. Tomažem Brejcem, avtorjem monografije Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918, ki združuje avtorjev osebni, likovni in simbolni pogled na slovensko umetnost, bogati pa jo več kot 350 domačih in tujih reprodukcij, pogovarjala novinarka Nina Jerman.

Februarska srečanja z avtorji sveže izdanih knjig

Že ta četrtek, 9. februarja, ob 18. uri se bo v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor na Vojašniškem trgu 2A predstavil izjemni Feri Lainšček, čigar najnovejši roman Petelinje jajce so bralci že nestrpno pričakovali. Roman je namreč drugi del trilogije o avtorjevem otroštvu in nadaljevanje Kurjega pastirja, ki je požel izjemen uspeh tako med bralci kot med kritiki, med drugim je bil nominiran za kresnika. Srečanje s pronicljivim pisateljem bo moderirala urednica in novinarka Darka Tancer – Kajnih, odlomke iz romana pa bo interpretiral dramski igralec Vlado Novak.

Na valentinov torek, 14. februarja, bo ob 18. uri v ljubljanskem Klubu Daktari nastopila trenutno ena najbolj vznemirljivih slovenskih pisateljic Tereza Vuk, ki bo predstavila svoj romaneskni prvenec Zakaj ima moj hudič krila. Z nadarjeno pisateljico, doslej znano po sočnih kolumnah in dveh knjigah, Kolumniatrija in Creepyatrija, ki v romanu brezkompromisno spregovori in razmišlja o odnosih v družini in z okolico, o preprekah in življenjskih preizkušnjah, prelomnicah, stiskah, zlomih in katastrofah ter vse skupaj začini s slikovitim jezikom ulice, se bo pogovarjal voditelj Toni Cahunek.

V ponedeljek, 20. februarja, ob 19. uri bo priznana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić v Klubu Cankarjevega doma spregovorila o svojem novem delu Nevidna ženska in druge zgodbe. Pogovor z drzno avtorico, ki vselej navduši tako s svojimi deli kot tudi javnimi nastopi, bo vodila urednica in novinarka Nataša Briški.

V torek, 21. februarja 2023, ob 18. uri bo v likovnem miljeju Narodne galerije dr. Tomaž Brejc predstavil svojo pravkar izdano monografijo Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918. Uvodnemu predavanju o knjigi, ki je prva od štirih in v kateri živo, lucidno in večplastno predstavi sodobno slovensko umetnostno zgodovino, bo sledil pogovor, na katerem bo poleg avtorja sodeloval tudi umetnostni zgodovinar dr. Andrej Smrekar. Pogovor bo vodila novinarka Nina Jerman.

Zadnji februarski Beletrinin dogodek bo gostila Slovenska matica, ko bo v četrtek, 23. februarja, ob 18. uri nastopila Alenka Puhar, urednica knjige Skozi gosto noč. Pogovor o knjigi, ki razkriva šestletno korespondenco med očetom in hčerko, Borisom in Stašo Furlan, bo vodil sociolog in publicist dr. Bernard Nežmah.

Festival Literature sveta – Fabula praznuje dvajset let

Festival Literature sveta – Fabula – najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden izmed pomembnejših v širši regiji , bo med 1. in 31. marcem pod sloganom (re)konstrukcije spomina združil in gostil mednarodno uveljavljene avtorje ter avtorice, ki so ta hip ene največjih svetovnih literarnih zvezd. Gostje, ki se bodo letos predstavili festivalskemu občinstvu, so zveneča literarna imena Oksana Zabužko iz Ukrajine, Tatiana Țîbuleac iz Moldavije, José Luís Peixoto s Portugalske, Lászlo Krasznahorkai z Madžarske, Bernardine Evaristo iz Velike Britanije in Cristina Morales iz Španije, njihova dela v svežih slovenskih prevodih pa bodo izšla v festivalski zbirki Fabula.

Festival praznuje letos že dvajset let, v času od leta 2003 pa je gostil številne najpomembnejše sodobne avtorje in avtorice, ki so Ljubljano spremenili v pravo prestolnico literature. Festival se je skozi leta razvijal in nadgrajeval, tako da danes Fabula poleg literarnih večerov z osrednjimi gosti prinaša tudi raznolike spremljevalne dogodke, kot so Mlada Fabula (otroški in mladinski program), Fabula v teoriji, Fabulin izbor (sodelovanje s slovenskimi založniki in knjigarnami), Fabula polis (interaktivne literarne instalacije v javni prostor), Fabula izven literature (prepletanje literature z gledališčem in drugimi umetnostnimi žanri) ter Fabula Hub (inkubator novih literarnih idej ter prihodnjih literarnih usmeritev).

Beletrina zasnovala prvi mednarodni digitalni sejem poezije Poetry Expo 2023

V organizaciji evropske pesniške platforme Versopolis se je minuli teden začel prvi mednarodni digitalni sejem poezije Poetry Expo 2023, ki je v celoti posvečen poeziji, človeški ustvarjalnosti in literaturi. Ves mesec februar bo Versopolisova digitalna iniciativa gostila dogodke in projekte več kot 70 organizacij, festivalov in posameznikov, ki bodo pod skupnim sloganom »Povezovanje s poezijo, ustvarjanje za prihodnost« predstavljali pesniške dosežke različnih narodov, kultur in jezikov.

Na uvodnem spletnem dogodku se je z branjem poezije predstavilo deset sodobnih avtorjev in avtoric, ki prinašajo samosvoje pesniške glasove vsega sveta.

Svojo poezijo so brali irska pesnica Gail McConnell, Kristina Kočan iz Slovenije, Paige Quiñones, ki prihaja iz ZDA, in Jan Wagner iz Nemčije, med sodelujočimi so še hrvaški pesnik Branko Čegec, Indijec Sudeep Sen, Jazra Khaleed iz Grčije, Pia Tafdrup z Danskega, češki pesnik Jan Škrob in Italijanka Gaia Ginevra Giorgi.

Spremljajte Poetry Expo 2023 in se pridružite digitalni pesniški skupnosti, ki bo delovala do konca februarja!

Mojstrovina Ane Schnabl v širšem izboru za nagrado Dublin Literary Award 2023

Romaneskni prvenec Ane Schnabl Mojstrovina (Beletrina, 2020), ki je v angleškem prevodu izšel pri neodvisni založbi IstrosBooks, se je uvrstil v širši izbor za letošnjo literarno nagrado Dublin Literary Award 2023. Za nagrado, ki jo podeljuje mesto Dublin in katere namen je spodbujati odličnost v svetovni literaturi, se lahko potegujejo romani, napisani ali prevedeni v angleščino, nominirajo pa jih povabljene knjižnice z vsega sveta.

Letos je nominiranih 70 romanov, od tega jih je 28, ki so bili izvirno izdani v arabščini, bolgarščini, hrvaščini, nizozemščini, finščini, francoščini, nemščini, hindijščini, islandščini, japonščini, korejščini, norveščini, portugalščini, ruščini, slovenščini, španščini in švedščini. Ožji izbor za nagrado, ki je s 100.000 evri ena najbolj prestižnih literarnih nagrad na svetu, letos pa jo bodo podelili osemindvajsetič, bo razkrit 28. marca, zmagovalec pa bo razglašen 25. maja v okviru mednarodnega literarnega festivala Dublin. Avtorici iskreno čestitamo!

Meje mojega jezika niso meje mojega sveta – spodbujanje literarnega ustvarjanja gluhih in naglušnih 

V projektu Meje mojega jezika niso meje mojega sveta, ki je namenjen spodbujanju literarnega ustvarjanja gluhih in naglušnih, je sodelovalo skoraj 50 gluhih in naglušnih udeležencev, ki so na delavnicah v skupnem trajanju 80 ur spoznavali izrazne tehnike gluhih, kot je Visual Vernacular ter (nove) besede in izraze, povezane z umetnostnim izražanjem v literaturi – poeziji in prozi. Pod mentorstvom gluhe koordinatorke Lade Orešnik in njene pomočnice Maše Malovrh, Beletrinine strokovnjakinje za spletno dostopnost, so spoznavali in ustvarjali umetniška besedila v slovenskem znakovnem jeziku (SJZ) ter jih tolmačili v slovenščino. 

Projekt, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo iz sredstev Evropskega socialnega sklada, je vodila Beletrina, v njem pa so sodelovali člani Društva gluhih in naglušnih Ljubljana, Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine ter Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske. Na prireditvi ob zaključku projekta konec januarja so udeleženci prejeli priznanja in zbranim predstavili nekaj na delavnicah ustvarjenih del. (Foto: Gorazd Orešnik)