Beletrinin januarski novičnik

Izšel je Beletrinin knjižni katalog 2023

Letošnji Beletrinin knjižni program prinaša 60 naslovov izbranih domačih in tujih avtorjev, ljubitelji vrhunske literature vseh starosti pa bodo lahko izbirali med knjigami različnih literarnih zvrsti, poleg vodilnega leposlovja v prozi in poeziji so v programu tudi humanistična dela, biografije, zgodovinske in umetnostne knjige ter drugo.

Od del, ki bodo letos izšla pri Beletrini, so jih kar približno polovico ustvarili domače avtorice in avtorji. Med njimi najdemo nov roman Ferija Lainščka, zaključek trilogije psiholoških kriminalk Irene Svetek, veličastni roman o Kleopatri Vesne Milek, prevod literarnega prvenca Ane Marwan, neposredno pisavo Tereze Vuk, novo ambiciozno delo večkrat nagrajenega Jasmina B. Freliha in žanrski hibrid Eve Mahkovic. 

Z navdihujočim branjem se vračajo nekateri hišni avtorji, med njimi Aleš Šteger, Jurij Hudolin, Tone Partljič in Vlado Žabot, obetajo pa se tudi edinstvena avtobiografska knjiga Ksenije Benedetti, poklicna biografija priznanega psihiatra in psihoterapevta Gorazda V. Mrevljeta, ki jo je soustvarila Bojana Leskovar, ter literarni sprehod po življenjski poti Ivana Tavčarja, pod katerega se bo podpisala dr. Urška Perenič. Ljubitelji slovenskega kanona se bodo razveselili ponatisa Kovačičeve Resničnosti in Zupanovega Menueta za kitaro, med humanističnimi naslovi letošnjega leta pa med drugim najdemo pregled slovenske umetnosti med letoma 1880 in 1918 umetnostnega zgodovinarja dr. Tomaža Brejca ter obsežno in nadvse poglobljeno študijo zgodovine kužnih bolezni zdravnika specialista za higieno Stefana Winkleja. Letos se bomo razveselili tudi nove knjige dr. Mateje Ratej, ki se je posvetila ženskemu nasilju v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama.

Onkraj leposlovja in humanistike sega knjižni kalejdoskop o pisanem svetu gliv, ki sta ga ustvarili Katarina Grabnar Apostolides in Ana Schnabl, ter vodnika po Ljubljani in Sloveniji v slovenskem in angleškem jeziku, ki sta ju podpisala priznana arhitekta, Špela Kuhar in Robert Potokar.

Poleg novih knjig, ki jih prinašata festivala Fabula ter Dnevi poezije in vina, so na poti še knjige II. letnika Zvezdne Beletrine in IV. letnika Klasične Beletrine, v okviru katerega bodo izšli številni tuji literarni presežki. Pri tem si posebno pozornost zasluži edinstven literarnozgodovinski podvig – prvi integralni prevod esejev Michela de Montaigna v slovenščino.

Prvi letošnji izidi v znamenju slovenskih avtorjev

Knjižno bero novih Beletrininih izdaj prvega meseca letošnjega leta bodo zaznamovali slovenske avtorice in avtorji. Kar pet od šestih sveže izdanih naslovov namreč prihaja iz domačih pisateljskih logov, ob tem pa je nabor zvrsti in tematik izjemno raznolik.

Vznemirljiv pogled na burno obdobje po drugi svetovni vojni, ki je tragično zaznamovalo družino zavednih tržaških Slovencev Furlan, razkrivajo pisma med očetom in hčerko, zbrana pod naslovom Skozi gosto noč. Pisma, ki so šest let potovala med Slovenijo in ZDA, je zbrala in uredila Alenka Puhar. Bralcu razgrinjajo subtilne pogovore med očetom, univerzitetnim profesorjem dr. Borisom Furlanom, ki je padel v nemilost komunističnega režima in pristal na družbenem dnu, in mlado, ambiciozno hčerko Stašo Furlan Seaton, ki je živela in se poklicno uveljavljala v Ameriki.

Številne bralce, ki nestrpno pričakujejo nadaljevanje Kurjega pastirja, bo Feri Lainšček razveselil z novo mojstrovino. V drugem delu načrtovane trilogije, ki nosi naslov Petelinje jajce, avtor popisuje svoje predšolsko obdobje, ob tem pa razkriva tudi vztrajno iskanje odgovorov na prva bivanjska vprašanja.

Na knjižne police prihaja tudi delo nadarjene pisateljice Tereze Vuk z naslovom Zakaj ima moj hudič krila. Roman, ki zaradi slengovske govorice na prvi pogled morda deluje lahkotno, je v resnici kompleksno in emocionalno bogato delo, kot je življenje samo, polno protislovij, razpetosti med ja in ne ter zabavnih, a tudi zelo trpkih trenutkov.

Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918 je delo umetnostnega zgodovinarja dr. Tomaža Brejca, v katerem avtor na izredno luciden in večplasten način združuje svoj osebni, likovni in simbolni pogled na slovensko umetnost. Njegovo pisanje tako ni le faktografsko, temveč umetnine – knjigo bogati več kot 350 domačih in tujih reprodukcij – doživlja kot ustvarjalni gledalec in jih skozi množico kontekstov oživlja v njihovem času in prostoru.

Nabor domačih avtorjev tega meseca zaključuje poezija, za pesniško pero je namreč prijela mlada novinarka in voditeljica Valentina Plaskan, ki se predstavlja s svojim prvencem Stena srca. Zbirka prinaša pesmi, ki ne želijo ugajati, temveč bralcu pokazati, kako naj vzravnano hodi pod težo trepetajočega časa in med trepetajočimi ljudmi, ki ne prizanašajo.

Niz Beletrininih prevodov letos začenja hrvaška avtorica Slavenka Drakulić, ki v knjigi Nevidna ženska in druge zgodbe brezkompromisno zareže v teme, o katerih vsi govorijo, a jih nihče noče slišati. Skozi pretresljivo, a niti najmanj sentimentalno napisane zgodbe iz vsakdanjega življenja razgalja razkorak med ideologijo večne mladosti in zdravja ter realnostjo staranja in bolezni.

Beletrina v živo

Uvod v letošnjo serijo oddaj Beletrina v živo, ki so na Beletrininem kanalu YouTube na sporedu vsak ponedeljek ob 20. uri, prinaša posebno epizodo, v kateri se predstavljajo Beletrinini sodelavci. V oddaji Obeti za branje so spregovorili o svojih najljubših knjigah, ki so pri založbi izšle v preteklem letu, in se zazrli v novo sezono.

V ponedeljek, 16. januarja, se bosta o novem romanu Petelinje jajce pogovarjala avtor Feri Lainšček in voditeljica Blažka Mülller. Teden pozneje bo v znamenju knjige Skozi gosto noč, v kateri so zbrana pisma med Borutom in Stašo Furlan, ki so šest let potovala med Slovenijo, kjer je živel oče, in ZDA, kamor se je preselila hči. Pisma je zbrala in uredila Alenka Puhar, s katero se bo pogovarjal Bernard Nežmah. Zadnji ponedeljek v mesecu bo posvečen nadarjeni pisateljici Terezi Vuk, ki bo predstavila svoj nov romanu Zakaj ima moj hudič krila. Z njo se bo pogovarjal voditelj in urednik Toni Cahunek.

Na ogled je tudi že druga januarska epizoda, v kateri se je etnolog dr. Tomaž Simetinger pogovarjal z dr. Svetlano Slapšak o njeni knjigi Volna in telo, v kateri je glavno vlogo namenila volni in jo osvetlila z zgodovinskega antropološkega in še kakšnega vidika. 

85. Huda pokušnja s Cvetko Lipuš

V novem letu Beletrina nadaljuje s tradicionalnimi literarno-vinskimi večeri, ki potekajo pod hudomušnim imenom Huda pokušnja. V sredo, 25. januarja ob 19. uri, bodo tako na Ptuju v Muzikafeju priredili že 85. Hudo pokušnjo, katere gosta bosta koroškoslovenska avtorica Cvetka Lipuš, ki pesnikuje izključno v slovenskem jeziku, in Maksimiljan Kadivec iz Ptujske vinske kleti. Literarni pomenek ob spremljavi izbranih vin Ptujske kleti bosta povezovala vinski publicist in somelier Jože Rozman in pesnica Kristina Kočan.

Slovenski filmski sklad bo sofinanciral film po uspešnici Belo se pere na devetdeset

Pretresljiva in brutalno iskrena zgodba Bronje Žakelj, ki je kot avtobiografski roman z naslovom Belo se pere na devetdeset izšla pred štirimi leti, bo dobila tudi filmsko upodobitev pod režisersko taktirko Marka Naberšnika. Za film, ki ga bodo po romanu, prodanem v več kot 20 tisoč izvodih, predvidoma začeli snemati prihodnjo pomlad, producirala pa ga bo produkcijska hiša Perfo, je Slovenski filmski sklad že zagotovil sredstva za sofinanciranje.

Roman To noč sem jo videl Draga Jančarja v zvočni knjigi

V Uredništvu igranega programa Radia Slovenija – programa Ars so ustvarili zvočno knjigo po romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl, za katerega je avtor prejel kresnika leta 2011 in kresnika desetletja. Zgodbo romana, ki temelji na tragični zgodbi zakoncev Hribar z gradu Strmol in zasleduje nekaj let življenja in skrivnostno izginotje Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe v razburkanem slovenskem času pred drugo svetovno vojno in med njo, interpretira igralec Branko Jordan. Zanj je bila interpretacija svojevrsten izziv, saj zgodbo pripoveduje kar pet oseb. Roman – Beletrina ga je v ponatisu izdala leta 2021, je že doživel odrsko uprizoritev v SNG Maribor, v zvočni različici, ki je izšla pri ZKP-ju RTV Slovenija, pa obsega 24 delov v skupni dolžini osem ur.