Časovni odmik utrjuje Proustovo mesto med klasiki

Ljubljana – Danes, v četrtek, 17. novembra, dan pred 100. obletnico smrti izjemnega francoskega pisatelja Marcela Prousta, sta Beletrina in Filozofska fakulteta v Ljubljani pripravili simpozij, posvečen temu velikemu avtorju, ki velja za naslednika francoskih realistov in znanilca moderne proze 20. stoletja. Obletnica je pravšnji trenutek za razmislek o pisateljevem vplivu in pomenu tudi za današnji čas in sodobnega bralca.

Dogodek je bil posvečen tudi nedavnemu izidu ponatisa njegovega cikla Iskanje izgubljenega časa v prevodu Radojke Vrančič. Mojstrovina v sedmih romanih (V Swannovem svetu, V senci cvetočih deklet, Svet Guermantskih – 1. in 2. del, Sodoma in Gomora, Jetnica, Ubežnica in Spet najdeni čas) je nepozabno bralsko izkustvo, ki človeka spremeni in zaznamuje, saj gre za eno izmed najpomembnejših del svetovne književnosti. Beletrina je ciklu dodala Petinsedemdeset listov, zbirko fragmentov, zapiskov in skic, nastalih v obdobju, ko je Proust začenjal snovati svoje véliko delo. Gre za pomembno literarno odkritje izpred nekaj let, prevod v slovenščino in spremna beseda pa sta delo dr. Katarine Marinčič.

Foto: Kreativna baza

V razpravi, ki je osvetlila življenje in delo Marcela Prousta iz različnih zornih kotov, so sodelovali poznavalci pisatelja, literarna zgodovinarka in prevajalka dr. Katarina Marinčič, pisateljica in novinarka Lara Paukovič, prevajalec Branko Madžarevič, jezikoslovec in prevajalec dr. Primož Vitez, filozof dr. Mladen Dolar in literarna komparativistka dr. Vanesa Matajc.

Pred razpravo je zbrane nagovoril direktor Beletrine Mitja Čander, ki je podaril, da je Marcel Proust eden izmed največjih mojstrov v zgodovini pripovedništva, njegovo Iskanje izgubljenega časa pa eden najbolj impozantnih umetniških podvigov. »Izdaja velikega romanesknega cikla je vselej zahtevno in prestižno založniško dejanje, svojevrsten preizkus ambicioznosti in zrelosti tudi takrat, ko gre za osvežen ponatis. Veseli me, da smo lahko Iskanju dodali Petinsedemdeset listov, dragoceno odkritje zadnjih let, in da se Proust vrača na slovenske knjižne police prav v času obeleževanja stoletnice njegove smrti, ki je gotovo tudi priložnost za ponovni premislek o pomenu njegovega dela. Prepričan sem, da je Proust eden izmed tistih redkih avtorjev, ki mu časovni odmik le dodaja vrednost in utrjuje njegovo mesto med klasiki.«

Foto: Kreativna baza

Proustova slava je v veliki meri posthumna
Pogovor je povezovala dr. Katarina Marinčič, ki je prepričana, da je Marcel Proust sto let po svoji smrti še vedno eden izmed najpomembnejših romanopiscev v zgodovini evropske in svetovne književnosti, zagotovo tudi eden izmed najvplivnejših. »Še več: njegova slava je v veliki meri posthumna.

Čas, v katerem je nastajal cikel V iskanju izgubljenega časa, ni bil neangažirani književnosti, kakršna se na prvi pogled zdi Proustova, skoraj nič bolj naklonjen, kot ji je današnji. In vendar so tako sodobniki kot poznejši bralci pod navidezno nekoristnostjo Proustovega pisanja znali razbrati globlji pomen: povsem novo doživljanje časa, čudežno zmožnost spreminjanja perspektive, pretanjen čut za podrobnosti. Ponatis slovenskega prevoda Iskanja pa ima še dodaten pomen. Z njim smo poleg stoletnice Proustove smrti počastili tudi delo prevajalke Radojke Vrančič, ki nas s svojim veličastnim opusom vedno znova prepričuje, da slovenščina zmore vse.«