Simpozij o Proustu na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Spoštovani,

v četrtek, 17. novembra, ob 16. uri vas vljudno vabimo, da se nam pridružite na simpoziju, posvečenem pisatelju Marcelu Proustu, ki bo potekal na Filozofski fakulteti v Ljubljani v predavalnici številka 13. Simpozij, ki ga organizirata Filozofska fakulteta in Beletrina, se bo zgodil dan pred stoletnico pisateljeve smrti, ki jo obeležujemo 18. novembra. Na njem bo posebne pozornosti deležen tudi ponatis njegovega cikla sedmih romanov Iskanje izgubljenega časa, ki mu je Beletrina dodala veliko literarno odkritje izpred nekaj let, Petinsedemdeset listov v prevodu in s spremno besedo dr. Katarine Marinčič.  

O Marcelu Proustu, ki velja za naslednika francoskih realistov in znanilca moderne proze 20. stoletja, bodo razpravljali poznavalci, ki bodo njegovo življenje in delo osvetlili iz različnih zornih kotov. Zbrane bo uvodoma nagovoril direktor Beletrine Mitja Čander, v pogovoru pa bodo sodelovali literarna zgodovinarka in prevajalka dr. Katarina Marinčič, ki bo dogodek tudi povezovala, pisateljica in novinarka Lara Paukovič, prevajalec Branko Madžarevič, jezikoslovec in prevajalec dr. Primož Vitez, filozof dr. Mladen Dolar in literarna komparativistka dr. Vanesa Matajc.

Marcel Proust: Iskanje izgubljenega časa in Petinsedemdeset listov
Ob stoti obletnici smrti velikana svetovne književnosti, naslednika francoskih realistov in znanilca moderne proze 20. stoletja, Marcela Prousta (1871–1922), je izšla osvežena izdaja cikla Iskanje izgubljenega časa v prevodu Radojke Vrančič. Mojstrovina v sedmih romanih (V Swannovem svetu, V senci cvetočih deklet, Svet Guermantskih – 1. in 2. del, Sodoma in Gomora,  Jetnica, Ubežnica in Spet najdeni čas) je nepozabno bralsko izkustvo, ki človeka spremeni in zaznamuje, saj gre za eno izmed najpomembnejših del svetovne književnosti. 

Skupaj z romanesknim ciklom Iskanje izgubljenega časa je izšlo tudi delo Petinsedemdeset listov v prevodu in s spremno besedo Katarine Marinčič. Gre za pravi skriti literarni zaklad, saj je besedilo, ki obsega okrog 100 strani, dolgo časa veljalo za izgubljeno.  Besedila so bila izvorno napisana okrog leta 1908, približno takrat, ko je Proust začel snovati Iskanje izgubljenega časa, ki je v sedmih romanih izšlo med letoma 1913 in 1927. 

Prevajalka Katarina Marinčič je ob tem povedala: »Knjiga z naslovom Petinsedemdeset listov je zbirka fragmentov, nabor zapiskov in skic, nastalih v obdobju, ko je Proust začenjal snovati svoje véliko delo. Bralec cikla V iskanju izgubljenega časa bo v njih zagotovo prepoznal nekatere ključne proustovske motive, ponekod tudi že slog zrelega Prousta. Poglavitna vrednost teh besedil, ki se zdijo kot vrečka nebrušenih diamantov, pa je vendarle dokumentarna. Zanimiva so ravno zaradi svoje nedodelanosti, ker nam vsaj rahlo odstirajo Proustov ustvarjalni proces.« Ti prvi osnutki epohalnega dela so veliko odkritje, ki ga literarni sladokusci in oboževalci francoskega literarnega virtuoza nikakor ne smejo spregledati.