Beletrinin mesečni novčnik

Alojz Ihan pred polno dvorano kluba Cankarjevega doma 

V četrtek, 10. novembra, je pred polno dvorano kluba Cankarjevega doma nastopil zdravnik, strokovnjak s področja imunologije in mikrobiologije, pesnik, esejist in pisatelj prof. dr. Alojz Ihan, ki je v pogovoru z novinarko Nino Jerman predstavil svoji novi knjižni izdaji. Roman Karantena je že na policah knjigarn, zbirka kolumn, ki jih je avtor pisal za časopis Delo med pandemijo covida-19, z naslovom Skupinska slika z epidemijo, pa bo izšla čez tri tedne. Obe knjigi bo založila Beletrina, pri kateri Ihanova dela izhajajo že od leta 1998.

Če je dr. Ihan v kolumnah pandemijo spremljal kot strokovnjak in ugledni javni intelektualec, ki, kot je povedal Mitja Čander, direktor založbe Beletrina, navdušuje s svojo treznostjo, mu je ta v romanu Karantena služila zlasti kot kontekst, v katerem se med tremi osrednjimi protagonisti odvijejo bistvene človeške drame. Kot je povedal, ni naključje, da je glavnino romanesknega dogajanja postavil na jadrnico in ne v kakšno spektakularno okolje. »Jadrnica je namreč tisto intimno prizorišče, kjer se lahko odvije roman o človeškem čutenju,« je bil jasen. In čeprav obe novi Ihanovi knjigi  k pandemiji koronavirusa pristopata na različna načina, izhajata iz skupne časovne točke. Začneta se s pojavom novega koronavirusa na križarki Diamond Princess februarja 2020. »Podobe križarke smo verjetno videli vsi, bila je to ena tistih impresivnih slik – kot, recimo, napad na newyorška dvojčka leta 2001 –, ki je najavila začetek novega obdobja,« je ob tem pojasnil avtor, ki je bil zaradi izjemnega obiska sinočnjega dogodka tudi izjemno počaščen. 

November bo za Beletrino še posebej ploden mesec

Tokrat na police polega težko pričakovanega III. letnika Klasične Beletrine prihaja tudi šest raznovrstnih del sodobnih avtorjev. Ženska s srebrnim očesom Katarine Marinčič prinaša srečanje glavnega protagonista z izginulo starejšo žensko, ki pa je razen njega ni videl nihče. Na čigave čute se lahko Danijel zanese pri razvozlavanju usode zagonetne neznanke?, se sprašuje avtorica. Po nekaj letih je za pero znova prijel Feliks Plohl, katerega kratke zgodbe pod naslovom Grešnik na kvadrat med bralce prihajajo dve leti po razvpitem prvencu Vsi moji grehi. Plohl se tudi v svojem drugem delu ne izneveri duhovitemu, sočnemu in samoironičnemu pisanju, s katerim popisuje svoje nenavadno, grešno življenje. Med domačimi avtorji se bomo tokrat razveselili tudi dela zdravnika dr. Eldarja Magomedoviča Gadžijeva, ki v avtobiografski pripovedi Škarje, prosim bralcu ponudi vpogled v zapleteni svet in razvoj slovenske jetrne kirurgije. Avtor, ki je razumevajoč kritik zdravstvenih razmer, pravi, da je le dober človek lahko dober zdravnik in da dober zdravnik prizna tudi svoje napake. Zdravniško tematiko raziskuje tudi bolgarski pisatelj, pesnik in dramatik Georgi Gospodinov, ki v izjemno duhovitem satiričnem romanu Časovno zaklonišče popisuje švicarsko kliniko, v kateri ponujajo alternativno zdravljenje alzheimerjeve bolezni. Klinika za preteklost bolnikom omogoča vrnitev v čas, ki se ga spomnijo, a hkrati privablja tudi zdrave ljudi, ki bi radi pobegnili iz sedanjosti. S preteklostjo pa se na svoj luciden način ukvarja tudi kultni ameriški romanopisec in mojster grozljivk Stephen. E King, ki nas z romanom 22. 11. 1963 vrača v leto umora ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. King se sprašuje, kakšno bi bilo življenje, če bi človek lahko odpotoval v preteklost, preprečil atentat na predsednika in tako spremenil tok zgodovine. Še dlje v zgodovino, na prelom 15. in 16. stoletja, je postavljeno dogajanje dela Božja senca ameriškega pisca in profesorja zgodovine Alana Mikhaila. Gre za jasnovidno zgodovinsko študijo, zgrajeno okoli biografije osmanskega sultana Sultana I., ki bralcu omogoča tudi razumevanje današnjega razvoja odnosov med zahodno civilizacijo in islamom.

III. letnik Klasične Beletrine prinaša novih pet naslovov svetovne klasike. Italijanske kronike so zgodbe francoskega pisatelja Stendhala (1783–1842), postavljene v plemiške dvorce, papeške palače, vojaške tabore, samostane in jetnišnice, ki upovedujejo univerzalne téme ljubezni in nasilja, srčne izročenosti drugemu in sebične polaščevalske sle. Brezčasna klasika ameriškega avtorja Hermana Melvilla (1819–1891) Moby Dick surovo opisuje obsesivni lov kapitana Ahaba na legendarnega belega kita, ki mu je na neki prejšnji kitolovski odpravi odgriznil nogo.

Hudičevi napoji nemškega romantičnega pisca E. T. A. Hoffmana (1776–1822) sledijo zgodbi karizmatičnega kapucina Medarusa, ki se mu življenje zaradi popite zlodejeve tekočine napolni z vizijami, norostmi, umori, pregrehami, zlobo in zabavo. Roman prinaša briljanten opis razcepljene osebnosti, ki po razvratu doživlja globok proces kesanja.
Eden najprodornejših in najbolj prevajanih japonskih piscev in mislecev iz začetka 20. stoletja Jun'ichirō Tanizaki (1886–1965) se v romanu Kakor komu drago ob spokojnih tradicionalnih obredih klasičnega japonskega lutkovnega gledališča sprehaja skozi zapletene medčloveške odnose, prevare, ločitve in ponižanja, letnik pa zaokroža delo anonimnega avtorja Življenje Lazarčka s Tormesa, ki velja za enega izmed prvih modernih romanov svetovne književnosti, napisanega še pred Cervantesovim Don Kihotom. Podoba Španije 16. stoletja je kulisa za napeto življenjsko zgodbo šestnajstletnega fanta, ki se potika po deželi in doživlja vesele in bridke dogodivščine. Roman mojstrsko oriše etično ozadje tedanjega časa, pa tudi način, kako junak rešuje svoje spore z moralo in družbo.

Beletrina v živo

Prva v nizu novembrskih oddaj Beletrina v živo, ki so na Beletrininem kanalu YouTube na sporedu vsak ponedeljek ob 20. uri, je že na ogled, pogovor pa teče o nedavno izdanem romanu Karantena izpod peresa priznanega zdravnika, pesnika, pisatelja in esejista dr. Alojza Ihana. O zgodbi, v kateri se prepletajo človeške stiske in strokovne dileme, nastale ob epidemiji covid-19, se je z avtorjem pogovarjal glavni urednik Beletrine Urban Vovk.

Naslednji ponedeljek bosta gosta oddaje, voditelj in prevajalec Damjan Zorc ter prevajalka in filmska kritičarka Sanja Struna, razpravljala o romanu Stephena E. Kinga z naslovom 22. 11. 1963, v katerem se avtor sprašuje, kakšen bi bil tok zgodovine, če ne bi bilo atentata na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja.

Teden za tem bo sledil pogovor o zgodovinski študiji ameriškega pisca Alana Mikhaila Božja senca, ki skozi prizmo Osmanskega imperija in njegovega odnosa z Zahodom osvetli geopolitična razmerja v sodobnem svetu. Z gostom oddaje, zgodovinarjem ddr. Igorjem Grdino, se bo pogovarjal novinar in urednik Antiša Korljan.

Novembrski niz oddaj bo 28. 11. ob 20. uri zaključil pogovor o avtobiografski pripovedi priznanega kirurga dr. Eldarja Magomedoviča Gadžijeva Škarje, prosim. Z gostom oddaje, avtorjevim stanovskim kolegom, dr. Vojkom Flisom se bo pogovarjala voditeljica Nina Cijan.

Simpozij o Proustu na Filozofski fakulteti v Ljubljani
V četrtek, 17. novembra, ob 16. uri bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal simpozij, posvečen pisatelju Marcelu Proustu. Dogodek, ki ga organizirata Filozofska fakulteta in Beletrina, obeležuje stoletnico pisateljeve smrti in ponatis njegovega cikla sedmih romanov Iskanje izgubljenega časa, ki mu je Beletrina dodala veliko literarno odkritje izpred nekaj let, Petinsedemdeset listov v prevodu in s spremno besedo dr. Katarine Marinčič.

O Proustu, ki velja za naslednika francoskih realistov in znanilca moderne proze 20. stoletja, bodo razpravljali poznavalci, ki bodo njegovo delo in življenje osvetlili iz različnih perspektiv. Zbrane bo uvodoma nagovoril direktor Beletrine Mitja Čander, v pogovoru pa bodo sodelovali literarna zgodovinarka in prevajalka dr. Katarina Marinčič, ki bo dogodek tudi povezovala, pisateljica in novinarka Lara Paukovič, prevajalec Branko Madžarevič, jezikoslovec in prevajalec dr. Primož Vitez, filozof dr. Mladen Dolar in literarna komparativistka dr. Vanesa Matajc.

Zvezdna Beletrina in projekt Berideli na Slovenskem knjižnem sejmu
V petek, 25. novembra, ob 11. uri bo na glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma potekal zaključni dogodek projekta Berideli!, na katerem bodo razglasili tri najboljše aktualizacije izbranih besedil za mlade iz zbirke Zvezdna Beletrina. Za dobro vzdušje bosta poskrbela avtorja zbirke slovenske uporniške poezije H2SO4, Igor Saksida in Masayah, ena od najbolj prepoznavnih ustvarjalk na slovenski hiphop sceni.

Beletrina na 38. Slovenskem knjižnem sejmu

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo med 22. in 27. novembrom potekal že 38. Slovenski knjižni sejem, na katerem bo Beletrina skupaj s svojimi avtorji predstavljala bogat knjižni program. Poleg zanimivega in bogatega knjižnega razstavnega prostora pripravljajo tudi nekaj dogodkov s svojimi avtoricami in avtorji. 

V četrtek, 24. novembra, ob 17. uri bo svoji uspešnici, kriminalki Rdeča kapica in Beli volk, podpisovala Irena Svetek, v petek, 25. novembra, ob 17. uri bodo lahko obiskovalci z Gabrielo Babnik prelistali njen roman Tišina, polna vetra, v soboto, 26. novembra, ob 17. uri pa bo svoj nov roman Karantena podpisoval Alojz Ihan. Posebej slovesno bo v nedeljo, 27. novembra, ob 15. uri, ko bo mogoče dobiti podpis Bronje Žakelj, avtorice izjemne uspešnice Belo se pere na devetdeset, ki je dosegla že 20.000 prodanih izvodov.

V četrtek, 24. novembra, ob 19. uri bodo na slavnostnem zaključnem dogodku v okviru sejma razglasili zmagovalce natečaja za najboljšo Airbeletrinino kratko zgodbo 2022. Natečaj, že enajsti po vrsti, vselej privabi veliko število mladih avtorjev, začetnikov, ki natečaj jemljejo kot priložnost, da opozorijo nase, pa tudi starejši, že uveljavljeni pisci so med njimi. O zmagovalcu odloča žirija v sestavi pisateljica Irena Svetek, pisatelj Davorin Lenko in urednik ter literarni kritik Urban Vovk. Na natečaj je prispelo 170 literarnih besedil, zmagovalca pa bodo razglasili na zaključnem dogodku, na katerem se bodo predstavili nominirani avtorji s svojimi zgodbami.

V času sejma, ki bo potekal v živo na Gospodarskem razstavišču, na spletu pa med 22. novembrom in 4. decembrom, bodo Beletrinine knjige na voljo po posebnem sejemskem popustu do 70 %. Popuste bodo lahko bralci uveljavljali tako na sejmu kot v Beletrinini spletni in fizični knjigarni na Starem trgu 3 v Ljubljani.

Beletrina v Frankfurtu
Beletrina se je predstavila tudi na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je oktobra gostil literate, založnike, bralce in druge ljubitelje literature z vsega sveta.

Sejma, katerega častna gostja bo prihodnje leto Slovenija, se je letos udeležilo približno štiri tisoč razstavljavcev iz 95 držav.

Na različnih sejemskih dogodkih so sodelovali in svoja dela predstavili Drago Jančar, Aleš Šteger, Ana Marwan, Ana Schnabl in Jela Krečič, poseben dogodek pa je Beletrina pripravila tudi v okviru mednarodne pesniške platforme Versopolis. Pogovor, v katerem so svoje pesniške glasove in poglede na to, kako poezija danes vpliva na družbo in svet, predstavili pesniki Martin Piekar iz Nemčije, Nina Dragičević iz Slovenije in Gaia Ginevra Giorgi iz Italije, je vodil pesnik in programski direktor Beletrine Aleš Šteger.

Jesenske poti Beletrininih trubadurjev 

Irena Svetek bo s kriminalko Beli volk gostovala v Kranju in Šentjurju, Goran Vojnović bo z romanom Đorđič se vrača obiskal Žalec, Petra Pogorevc pa bo gostja v Šentjurju, kjer bo predstavila biografski roman RAC o nedavno preminulem velikem igralcu Radku Poliču. Svoje potovanje med bralci nadaljuje tudi Drago Jančar, ki bo v Celju predstavil svoj najnovejši roman Ob nastanku sveta, Feri Lainšček se bo na trubadurski poti s Kurjim pastirjem ustavil v Izoli, Tone Vogrinec in Marko Radmilovič pa bosta z biografskim romanom Vsi me kličejo Tona gostovala v Preddvoru.

S trubadurji je na izbranih dogodkih tudi Beletrinina knjigarna, ki ponuja izbor knjig po posebno ugodnih cenah.

Natečaj Kulturnika za najboljše novinarsko besedilo na področju kulture
Nacionalni kulturni spletni portal Kulturnik.si z natečajem Odprto polje kulture vabi k sodelovanju mlade piske in pisce, stare do 35 let. Prispela novinarska besedila, ki bodo obravnavala tematiko s področja kulture, bo ocenjevala strokovna komisija v sestavi Marko Radmilovič, Jakob Ribič in Taja Lesjak Šilak. Avtorice in avtorji najboljših besedil bodo prejeli denarne nagrade in možnost soustvarjanja portala.

Kot je povedala Taja Lesjak Šilak, urednica portala Kulturnik.si, so natečaj razpisali v želji, da bi pritegnili nove, mlade piske in pisce, ki jih zanima področje kulture. »V uredništvu portala doživljamo polje kulture kot odprt poligon idej, sodelovanj in izmenjav. Želimo si novih pogledov in svežih pristopov, zato vas vabimo, da si izberete katerokoli temo s področja kulture, ki vas vznemirja, ter jo prelijete v novinarsko besedilo oziroma žanr po lastni izbiri.«
Besedila sprejemajo preko spletnega obrazca do 15. novembra, nagrajenci pa bodo razglašeni 16. decembra.