Nove knjižne izdaje založbe Beletrina
Junijski paket dobrega branja založbe Beletrina prinaša šest knjižnih novosti, razpetih med brutalnostjo in sočutjem. Tiskane knjige so pravkar izšle, v spletni knjigarni in knjižnici Biblos pa so na voljo tudi v elektronski obliki.
Sedmi roman Dušana Čatra s pomenljivim naslovom Ekstradeviško se dogaja tam, kjer nastaja najžlahtnejše oljčno olje – na enem od jadranskih otokov, kamor na pogreb deda Franeta prispeta sedemnajstletni Maj in njegova mati Danijela. Zaradi nenavadnih odzivov otočanov postane Maj sumničav in odloči se, da bo prišel do dna skrivnosti, ki ovija njegovo družino. Zato začne raziskovati dedovo preteklost. V eni izmed zaprašenih skrinj odkrije dnevnik, ki ga je ded začel pisati po skoraj tridesetih letih mornarskega življenja na svoji zadnji plovbi leta 1982. Pred Majem se izriše portret preminulega prednika in njegove usodne prve ljubezni, družinska zgodba pa se razkriva v filmskem vzdušju, saj med vrsticami bučijo valovi in brije burja. »Zanimivo se mi zdi, da so moji literarni junaki vedno mlajši, čeprav bi pričakoval, da se bodo starali skupaj z mano. So spomini, ki nam vztrajno bežijo, in so zgodbe, ki jih je enostavno treba zapisati,« je o knjigi povedal Dušan Čater.
Drugi roman nemškega pisatelja Gerta Lediga Povračilo je doletela posebno nesrečna usoda, saj je bil avtor po drugi svetovni vojni s svojim prvim romanom prepoznan in cenjen, Povračilo, ki vzbuja sočutje do nemške strani, pa ga je potisnilo med nezaželene avtorje. Knjiga je kmalu po izidu leta 1956 izginila iz knjigarn, pisatelj pa se je vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja umaknil iz javnega življenja. Roman, v katerem se zgodba odvije bliskovito, v le eni uri, dobivamo v slovenskem prevodu Marka Košana in s spremno besedo Igorja Grdine ravno na 75. obletnico konca druge svetovne vojne. Brutalna pripoved o zavezniškem bombardiranju nemškega mesta, ki izhaja tudi iz avtorjevih izkušenj, s pomočjo intimnih zgodb vojakov in civilistov ter odsekanim, skoraj telegrafskim slogom, prikaže vso kaotičnost vojne, ki nikoli ne izbira in ni pravična za nikogar.
Roman Ledeni teden Pascala Brucknerja, ki je pred leti gostoval na festivalu Fabula, je nenavadna zgodba o srečanju dveh parov – zaročencev Béatrice in Didierja, ki želita v Indiji doživeti nekaj eksotike, in čudaškega paraplegika Franza z mlajšo, zapeljivo in prekrasno partnerko Rebecco. Zagrenjeni Franz začne paru vsiljivo pripovedovati o burnem razmerju s svojo Rebecco, ki sega od frfotave zaljubljenosti do spolnih igric in nasilja. Kočljivi odnosi dosežejo vrhunec na silvestrsko noč, ko se je četverica prisiljena soočiti s svojimi ljubezenskimi utvarami. Po romanu, ki ga je v slovenščino prevedel Jaroslav Skrušny, je režiser Roman Polanski leta 1992 posnel kultni film Grenki mesec (Bitter Moon).
Z drugim delom Zbranih pesmi Paula Celana je ravno na 100. obletnico avtorjevega rojstva v slovenščini dostopen celotni opus enega največjih pesnikov 20. stoletja. Knjiga obsega pet zbirk, tako tistih, ki jih je rusko-nemško-judovski pesnik izdal, kot tistih, ki so ostale v njegovi zapuščini. Monumentalno dvojezično izdajo bogati spremna beseda Vida Snoja, ki je poskrbel za vrhunski prevod.
Omnibus Male teorije vidnega Johna Bergerja predstavlja izbor ključnih področij avtorjevih razmislekov, vse od izhodišč njegove likovne kritike, programskih del, premislekov o vizualnih medijih, političnih komentarjev in celo do besedil o živalih in motociklizmu, dveh njegovih posebej priljubljenih temah. Raznovrstno plejado besedil enega izmed največjih imen angleške umetnostne zgodovine druge polovice 20. stoletja je izbrala Rebeka Vidrih, prevedli pa so jih Marko Jenko, Tamara Soban in Katja Jenčič.
Izšla je tudi tiskana izdaja kultnega romana Kuga Alberta Camusa, ki je v preteklih tednih v svetu dosegel nesluteno aktualnost in doživel slovenski ponatis z izvirnim prevodom Jožeta Javorška in s svežo spremno besedo Urbana Vovka. Dogajanje je postavljeno v 40. leta 20. stoletja v mesto Oran na alžirski obali. Protagonist romana, zdravnik Bernard Rieux, začne po ulicah opažati vedno več mrtvih podgan. Mestne oblasti jih po vedno večjem pritisku javnosti odstranijo in zmotno mislijo, da je zgodba s tem zaključena. Izkaže se, da so podgane prenašalke kuge, ki se po mestu bliskovito razširi. »Elementarne nesreče so čisto vsakdanja zadeva, a je vanje, takrat ko nastopijo, vseeno težko verjeti, zato takšne situacije ljudi vselej najdejo nepripravljene. Dolgo, predolgo časa pa se v tovrstnih primerih izogibamo pravih besed. Tako se tudi Orančani kot kuge izogibajo besede 'kuga' in posledično odlašajo s protiukrepi za njeno zajezitev. Ko je beseda naposled le izgovorjena, se lahko začne boj zoper njo,« je v spremni besedi zapisal Urban Vovk.
