Nove knjižne izdaje založbe Beletrina
Bogata knjiga V besedah je osebni poklon Danetu Zajcu (1929–2005) ob njegovi 15-letnici smrti in lanskoletni 90-letnici rojstva. Zasnovala sta jo Jerneja Katona Zajc in Aleš Šteger, ki v uvodu pojasni, da sta pesnikov portret ustvarila »skozi izvirna besedila in neke vrste zasebni, intimni Zajčev besednjak.« Knjiga obsega 17 poglavij, ki si sledijo kronološko, od Zajčevega otroštva do zrelih let, pri čemer so poglavja razdeljena na tematske sklope. Te določajo ključne besede oziroma gesla (na primer belo, kepa pepela, ogenj, misel, voda, reka), ki najbolj zaznamujejo posamezno Zajčevo življenjsko in ustvarjalno obdobje. Knjiga tako zajema vse vidike njegovega delovanja, saj poleg odlomkov iz pesmi in iger vključuje tudi predavanja, intervjuje, eseje, izjave v medijih, pričevanja sodobnikov itd., prinaša pa tudi še nekaj neobjavljenih del. V besedah tako ponuja poglobljen pregled Zajčevega opusa in nam ustvarjalca hkrati približa kot človeka.
Življenjska zgodba vrhunskega gledališkega igralca, ki je leta 2007 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, odstira in prepleta spomine na ustvarjalno pot Radka Poliča Raca. Knjiga, ki jo je po intenzivnih pogovorih z Racem napisala dramaturginja, urednica in publicistka Petra Pogorevc, je napisana v prvi osebi ednine, bogatita jo pristen humor in sočen jezik, oba tako značilna za tega velikega igralca. Brez zadržkov govori o sebi in o stvareh, ki so ga v življenju doletele, pa naj gre za anekdote iz gledališkega sveta ali za tragične dogodke, ki so ga ranili in zaznamovali. Pripoved mu sledi v otroštvo, pojasni njegovo vseživljenjsko povezanost s starši in bratoma ter obudi spomine na tri zakone, predstavi pa tudi njegovo pojmovanje lepega in težkega igralskega poklica. In kot beremo v knjigi: »Igra ni to, kar počneš, ampak to, kar si.«
Italijanski avtor Emanuele Trevi (1964) se z delom Nekaj zapisanega v prevodu Vere Troha prvič predstavlja v slovenščini. Naslov knjige je vzel iz romana Nafta Piera Paola Pasolinija, ker pa je nekaj časa delal v Skladu Pasolini v Rimu, je ta modernistični roman delno spomin, delno reportaža in delno literarna razprava o kontroverzni in eni izmed osrednjih osebnosti sodobne italijanske književnosti. Nekaj zapisanega bo nagovorila literarne sladokusce in Pasolinijeve oboževalce, saj Trevi išče reference na antične misterijske prakse in raziskuje, kako je bil Pasolini v zadnjih letih življenja zavezan poskusu uvajanja v smrt. Roman, ki se spiralno odvija in postopoma razkriva vse plasti svojih likov, pa najbolj zaznamuje vodja sklada ter samooklicana Pasolinijeva muza in duhovna dedinja, igralka in pevka Laura Betti.
Knjiga Lovim pomladni veter obeležuje dvojni jubilej velikega slovenskega pisatelja Cirila Kosmača (1910–1980), saj mineva 110 let od njegovega rojstva in 40 let od njegove smrti. Prinaša izbor 33 novel, ki jih je Kosmač v treh desetletjih, od zgodnjih tridesetih do konca petdesetih let 20. stoletja, objavil le v časopisih in revijah. Neprecenljivo je pisateljevo pričevanje iz prve roke: o tigrovskem uporu, fašističnih ječah, begunskih letih po Sloveniji in Evropi, partizanskem boju … Knjiga, ki sta jo sestavila Andraž Gombač in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej, se bere kot avtobiografija trdoživega in živega naroda. Za Kosmača je bilo pisanje v slovenščini dejanje upora. Nad žuborečo reko njegovih besed še zmeraj veje pomladni veter upanja.
Eno najbolj prepoznavnih sodobnih italijanskih pesnic, Patrizio Cavalli, lahko po novem v prevodu Miljane Cunta beremo tudi v slovenščini. Dvojezična knjiga Ti lepi dnevi ponuja pregled njenega celotnega opusa, ki ga zaznamuje iskanje oprimkov v tem svetu negotovosti, minevanja in zamolčanega. Skozi verze raziskuje človekovo naravo, prodreti hoče do same srčike človeka, kjer je vse tako preprosto in očitno: »dotakneš se me ali se me ne, / objameš me ali me odrineš.« Pri tem je čustvena, a nikoli sentimentalna; romantična, a ne konvencionalna. Ni samo tenkočutna opazovalka okolice, ampak tudi notranjih dogajanj, njena poezija pa je zato široko razpeta med intimo in družbo, ki se usodno zrcalita ena v drugi.
Škotski pesnik in pisatelj John Burnside je za svoja dela prejel številne nagrade, med drugim prestižno nagrado T. S. Eliota, sicer pa poučuje kreativno pisanje, ameriško poezijo ter poezijo in ekologijo na Univerzi v St. Andrewsu. Dvojezična izdaja Izbranih pesmi, ki jih je v slovenščino prevedel Jernej Županič, prinaša avtorjev lastni izbor poezije iz osmih od devetih pesniških zbirk, ki so nastajale sedemnajst let. Pesnik prevprašuje mesto posameznika v svetu in mesto doma v skupnosti, njegova poezija je stkana iz podob urbanega in bolj prvinskega sveta. Skozi različne pesniške subjekte spregovori o svetu okrog sebe, posebej ga zanimajo človekovi posegi v naravo; kratkoročne in dolgoročne posledice slednjih se izpišejo v pretresljivih dogodkih, ki zatresejo središče.
