IZŠEL JE I. LETNIK KLASIČNE BELETRINE, KI PRINAŠA VRHUNCE SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI

Klasična Beletrina je ambiciozen in svež knjižni projekt založbe Beletrina, ki prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Pet let zapored bo izšlo pet klasikov, pet vrhunskih romanov in zbirk novel, večinoma v novih prevodih, vsega skupaj petindvajset naslovov. Romani in novele, ki so se uvrstili v izbor, so zelo različni, od zelo resnih in zahtevnih del do realističnih, zanimivih, kočljivih in nekoliko žgečkljivih. Gre za dela, ki so slovenskemu bralcu manj dostopna, ki še niso bila prevedena ali pa so bila prevedena res dolgo nazaj.

Prvi letnik petih knjig, ki je te dni že prispel v knjigarne, prinaša Gulliverjeva potovanja Jonathana Swifta, Novele Antona Pavloviča Čehova, Ozka vrata Andréja Gida, Izpovedi bleferja Felixa Krulla Thomasa Manna in Cesarja Portugalije Selme Lagerlöf. Gre za temeljna in še vedno živa literarna dela, ki ne smejo manjkati v nobeni domači knjižnici. Klasično je namreč v literaturi tisto, kar je prvovrstno, najvišje, vrhunsko, pravi akademik Janko Kos, ki je tudi eden od urednikov tega velikega knjižnega projekta.

Pod zunanjo podobo knjig, ki so vezane v platno in so resnično nekaj posebnega, se podpisuje Brumnov nagrajenec, oblikovalec Luka Mancini. Vse knjige bogatijo spremne besede sodobnih slovenskih literarnih izvedencev in izvedenk. »Klasika me spomni na dolge zimske večere ali poletne dni, ko čas obmiruje. Klasika je po svoji naravi blizu večnosti,« je o knjigah za vse in knjigah za vse čase povedal eden izmed urednikov Klasične Beletrine in direktor založbe Beletrina Mitja Čander.

Snovalci zbirke Klasična Beletrina so slovenski starosta svetovne književnosti Janko Kos ter Beletrinini uredniki Mitja Čander, Špela Pavlič in Aleš Šteger. Mitja Čander se z veliko naklonjenostjo spominja postopnega rojevanja zbirke, ko so se enkrat mesečno v kavarni Mala galerija dobivali z akademikom Jankom Kosom, ki je bil nekoč profesor vseh treh. »To so bila za vse izjemno prijetna srečanja, polna živahnih debat o literaturi, pa tudi o drugih rečeh. Ti pogovori mi bodo za vedno ostali v spominu, še posebej profesorjevo enciklopedično znanje, občutek za velike teme in zanj tako značilen humor. Profesor nas je vodil skozi celoten uredniški proces, nas poslušal, pritrjeval ter usmerjal drugam in naprej.«

Gulliverjeva potovanja Jonathana Swifta (1667–1745), klasično delo angloirske literature, vznemirja že skoraj tristo let. Gre za eno izmed temeljnih svetovnih satir, ki preko štirih poglavij, v katerih so opisana doživetja pomorščaka Gulliverja, komentira takratni družbeni, politični, verski in idejni sistem Anglije. Za prvi celotni slovenski prevod tega najpomembnejšega Swiftovega dela, ki je v izvirniku izšlo leta 1726, je leta 1951 poskrbel Izidor Cankar. Novo izdajo v prevodu Andreja E. Skubica pa bo v svet pospremila še spremna beseda filozofa Mladena Dolarja.

Eden največjih svetovnih mojstrov kratke zgodbe s psihološkim zasukom, ruski pisatelj Anton Pavlovič Čehov (1860–1904), se bo s knjigo Novele v prevodu Boruta Kraševca še dodatno utrdil kot poznavalec človeških značajev in strasti. Knjiga prinaša tri novele – noveli Dvoboj in Pripoved neznanega človeka sta variaciji Čehova na temo Ane Karenine in Gospe Bovary. Novela Tri leta pa prinaša skice iz družinskega življenja in govori o tem, kako par, ki se ne poroči iz ljubezni, v svojih odnosih preide več faz.

Francoski sodobnik Ivana Cankarja, André Gide (1869–1951) je z delom Ozka vrata ustvaril presunljivo, precej avtobiografsko pripoved. V slovenščino jo je leta 1931 prevedel Božo Vodušek (1905–1978), čigar prevod bo nova izdaja ohranila, dodana pa je spremna beseda komparativista Toneta Smoleja. Gre za nostalgično in nežno zgodbo o platonski ljubezni med protagonistom, občutljivim dečkom Jerômom Palissierjem, in njegovo sestrično Alisso, ki poletja preživljata v Normandiji.

Najosupljivejši in eden najbolj dovršenih romanov velikana nemške književnosti Thomasa Manna (1875–1955) Izpovedi bleferja Felixa Krulla bo v prevodu Mojce Krajnc v slovenščini izšel prvič. Delo pripoveduje o nenavadni karieri nadarjenega prevaranta, ki ne upošteva moralnih predpisov družbe. Mann v svojem zadnjem romanu, ki ga bogati spremno besedilo Amalije Maček, popisuje življenje, ki ni le golo sosledje dogodkov, ampak pustolovščina, ki jo spremlja zvrhana mera komičnosti.

Roman Cesar Portugalije največje švedske avtorice in prve pisateljice, ki je prejela Nobelovo nagrado, Selme Lagerlöf (1858–1940), je pretresljiva pripoved o očetovski ljubezni. Tudi ta knjiga bo v slovenščini na voljo prvič, za prevod in spremno besedo pa je poskrbela Mita Gustinčič Pahor.